Približno 80 odstotkov odraslih v Sloveniji ima v hladnejšem delu leta nezadostno raven vitamina D, kažejo slovenske raziskave, na katere je 2. novembra opozoril NIJZ. Nacionalna priporočila določajo ustrezne dnevne odmerke za različne starostne skupine, strokovnjaki pa opozarjajo tudi na nevarnosti pretiranega uživanja.

Vitamin D je v zimskih mesecih pomemben za zdravje kosti, mišic in normalno delovanje imunskega sistema. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Zakaj vitamina D pozimi primanjkuje?

Novembra je Slovenija že v obdobju, ko sončno sevanje ne omogoča zadostne naravne tvorbe vitamina D v koži. Sonce je prenizko na obzorju, zato do površja prispe premalo ultravijoličnih žarkov UVB, potrebnih za njegovo nastajanje. Težava lahko prizadene tudi ljudi, ki se redno gibajo na prostem in imajo uravnoteženo prehrano. Vitamin D namreč sodeluje pri presnovi kalcija in fosforja, pomemben je za zdravje kosti, normalno delovanje mišic in imunskega sistema.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so slovenske raziskave pokazale, da je imelo v razširjenem zimskem obdobju, od oktobra do aprila, približno 80 odstotkov odraslih nezadostno raven vitamina D. Gre za ugotovitve predhodnih raziskav, ki jih je NIJZ ponovno izpostavil 2. novembra 2026, ne za rezultate novega letošnjega merjenja. Običajna prehrana prebivalcev Slovenije prispeva manj kot pet mikrogramov vitamina D dnevno, kar ustreza manj kot 200 mednarodnim enotam (IE). Takšna količina v hladnejšem delu leta praviloma ne zadostuje za pokrivanje potreb organizma.

Med živili vitamin D vsebujejo predvsem mastne ribe, jajčni rumenjaki in nekatera obogatena živila, vendar ga je zgolj z običajno prehrano težko zaužiti dovolj. Tudi namensko sončenje ni priporočljiva rešitev. NIJZ opozarja, da ultravijolično sevanje povečuje tveganje za poškodbe kože in kožnega raka, zato svetuje ustrezno dodajanje vitamina D v skladu z nacionalnimi smernicami.

Koliko vitamina D priporočajo odraslim in otrokom?

Slovenija ima od leta 2025 usklajene nacionalne smernice za izboljšanje preskrbljenosti z vitaminom D. Za zdrave odrasle med 18. in 65. letom je od oktobra do aprila priporočeno dnevno dodajanje 800 do 1.000 IE oziroma 20 do 25 mikrogramov. Starejšim od 65 let priporočajo od 1.000 do 2.000 IE dnevno. Razlog za višje odmerke je tudi zmanjšana sposobnost kože za tvorbo vitamina D, ki se s staranjem še dodatno zmanjšuje.

Priporočila zajemajo tudi mlajše generacije. Novorojenčkom in dojenčkom do prvega leta starosti je predvidenih 400 IE dnevno skozi vse leto, dodajanje pa predpiše izbrani pediater. Otrokom od prvega do 13. leta priporočajo od 600 do 800 IE, mladostnikom do 18. leta pa od 800 do 1.000 IE dnevno v zimskem obdobju. Ženskam, ki načrtujejo nosečnost, nosečnicam in doječim materam je priporočenih od 800 do 1.000 IE dnevno. Pri osebah s čezmerno telesno maso ali debelostjo so lahko potrebe večje, zato je ustrezen odmerek smiselno določiti po strokovnem posvetu.

Posebno pozornost potrebujejo tudi stanovalci domov starejših občanov in posamezniki, ki zaradi omejene gibljivosti večino časa preživijo v zaprtih prostorih. Zanje NIJZ ob nezadostni možnosti tvorbe vitamina D v koži priporoča od 1.000 do 2.000 IE dnevno skozi vse leto. Pri starejših je zadostna preskrbljenost pomembna predvsem zaradi ohranjanja mišične funkcije in zdravja kosti, saj lahko izrazito pomanjkanje prispeva k telesni oslabelosti ter večjemu tveganju za padce in zlome.

Utrujenost ni zanesljiv znak pomanjkanja

Utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost in mišična oslabelost so težave, ki jih ljudje pogosto povezujejo s pomanjkanjem vitaminov. Toda iz samega počutja ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali organizmu primanjkuje vitamina D. Podobni simptomi lahko spremljajo različna zdravstvena stanja, zato samovoljno povečevanje odmerkov prehranskih dopolnil ni primeren način ugotavljanja vzroka težav.

Na Dnevnih Novicah smo že pisali o vzrokih dolgotrajne utrujenosti, med katerimi so lahko tudi motnje delovanja ščitnice. Razlikovanje med posameznimi zdravstvenimi težavami je pomembno, ker podobni simptomi ne pomenijo nujno enake bolezni ali pomanjkanja hranil. NIJZ ob tem pojasnjuje, da pri zdravih ljudeh brez posebnih dejavnikov tveganja rutinsko preverjanje koncentracije vitamina D v krvi praviloma ni potrebno. O preiskavi zdravnik presodi predvsem ob sumu na izrazito pomanjkanje ali pri boleznih, pri katerih bi rezultat vplival na nadaljnjo obravnavo.

Previsoki odmerki lahko ogrozijo zdravje

Pri dodajanju vitamina D je pomembno razlikovati med priporočeno količino in zgornjo dopustno mejo vnosa. Za odrasle, vključno z nosečnicami, ta meja znaša 4.000 IE oziroma 100 mikrogramov dnevno. To ni priporočeni odmerek, temveč zgornja dopustna meja dolgotrajnega skupnega vnosa iz vseh virov. Višje količine so lahko upravičene v posebnih zdravstvenih okoliščinah, vendar pod zdravniškim nadzorom.

Nevarnost nenamernega čezmernega vnosa se poveča pri sočasnem jemanju različnih pripravkov. Vitamin D je lahko prisoten v multivitaminskih izdelkih, samostojnih kapsulah, kapljicah in drugih dopolnilih. Če posameznik ne preveri njihove sestave, lahko zaužije bistveno več, kot potrebuje. Dolgotrajno pretiravanje lahko povzroči povišano raven kalcija v krvi in resne zdravstvene zaplete, tudi poškodbe ledvic. Nacionalne smernice zato priporočajo redno dnevno dodajanje ustreznih količin namesto občasnega jemanja zelo visokih odmerkov.

Inšpektorat ugotovil nevarno vsebnost vitamina D

Na tveganja opozarja tudi primer iz slovenskega uradnega nadzora. Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije je 20. avgusta 2026 objavil obvestilo o umiku prehranskega dopolnila Vitamin D3 + K2 + E. Laboratorijska analiza uradno odvzetega vzorca, ki so jo opravili v avstrijskem laboratoriju AGES, je pokazala previsoko vsebnost vitamina D. Strokovna ocena tveganja je potrdila, da izmerjena količina ob rednem uživanju predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje potrošnikov.

Podjetje Anasan MD je začelo postopek umika izdelka iz prometa, zdravstveni inšpektorat pa je spremljal izvajanje ukrepa. Ugotovitve so pomembne predvsem zato, ker varnost prehranskega dopolnila ni odvisna samo od navedb na embalaži, temveč tudi od dejanske vsebnosti učinkovin. Posameznega primera sicer ni mogoče posploševati na vse pripravke z vitaminom D, vendar potrjuje pomen uradnega nadzora in preverjanja kakovosti izdelkov.

Pri izbiri dopolnil ni pomembna samo cena

Poleg ustreznega odmerka je pomembna tudi zanesljivost ponudnika. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije pojasnjuje, da prehranska dopolnila po zakonodaji sodijo med živila in ne zdravila. Zanje veljajo zahteve glede varnosti, sestave in označevanja, odgovornost za skladnost izdelkov pa nosijo pristojni nosilci živilske dejavnosti. Posebna previdnost je potrebna pri spletnih ponudbah, kjer ni jasno navedena identiteta prodajalca ali pa manjkajo podatki o sestavinah in priporočeni dnevni količini.

Slovenija je na tem področju uvedla tudi strožje omejitve oglaševanja. Zakon o varni hrani in krmi, ki je začel veljati 19. decembra 2025, med drugim prepoveduje brezplačno razdeljevanje prehranskih dopolnil potrošnikom v promocijske namene ter sodelovanje zdravstvenih delavcev pri njihovem oglaševanju. Namen teh pravil je omejiti zavajajoče predstavljanje izdelkov in izboljšati varstvo potrošnikov, zlasti kadar se dopolnila oglašujejo z obljubami o učinkih na zdravje.

Ob razširjenem pomanjkanju vitamina D v Sloveniji ostaja ključno vprašanje, koliko ga posameznik dejansko potrebuje. Nacionalne smernice za večino zdravih odraslih v zimskem obdobju priporočajo bistveno nižje količine od zgornje dopustne meje vnosa. Pri izbiri pripravka zato ni odločilna čim višja vsebnost vitamina D, temveč odmerek, ki ustreza starosti, življenjskim okoliščinam in morebitnim posebnim zdravstvenim potrebam.