Čezmerna prehranjenost slovenskih otrok se je v šolskem letu 2025/26 znova povečala, kažejo preliminarne meritve SLOfit, pri fantih pa je izraziteje narasla tudi debelost. Telesna zmogljivost šolarjev ostaja pod predkoronsko ravnjo. Nove smernice Svetovne zdravstvene organizacije razkrivajo, zakaj otrokovega zdravja ni mogoče ocenjevati zgolj po kilogramih.
Razlike v prehranskih izbirah in podatki o telesnem razvoju slovenskih otrok v šolskem letu 2025/26. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)
Meritve več kot 191.000 otrok: največje poslabšanje pri fantih
Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani je do 1. junija 2026 obdelala meritve več kot 191.240 otrok in mladostnikov iz 488 šol. Športnovzgojni karton poleg telesne višine in mase spremlja njihove gibalne sposobnosti, zato omogoča širši vpogled v telesni razvoj šolarjev. Po preliminarni analizi SLOfit, objavljeni 15. junija, se je čezmerna prehranjenost glede na prejšnje šolsko leto povečala in ponovno presegla raven pred epidemijo covida-19. Najizraziteje se je debelost povečala pri fantih, med katerimi je čezmerna prehranjenost tudi sicer pogostejša kot med dekleti. Povprečni indeks telesne mase je narasel pri obeh spolih.
Gre za obdelavo meritev, razpoložljivih do začetka junija, ne za novo oktobrsko raziskavo. Rezultati so preliminarni, zato se končne vrednosti še lahko spremenijo. Pomembna je tudi razlika med čezmerno prehranjenostjo in debelostjo: prva je širša kategorija, ki vključuje tudi drugo. Iz teh ugotovitev zato ne moremo izpeljati natančnega deleža vseh slovenskih šolarjev z debelostjo.
Zakaj višji indeks telesne mase še ne pove vsega
Indeks telesne mase (ITM) je razmerje med telesno maso in kvadratom višine. Pri otrocih ga je treba vrednotiti glede na starost in spol, saj se med odraščanjem spreminjata količina mišic in maščobnega tkiva. ITM je koristen za spremljanje populacijskih trendov, sam pa ne razkrije telesne sestave. To ponazarjajo letošnje meritve: pri dekletih se je povprečni ITM povečal, hkrati pa se je zmanjšala izmerjena kožna guba nadlahti, eden od pokazateljev podkožnega maščevja. Raziskovalci zato ocenjujejo, da se je njihova telesna sestava zelo verjetno izboljšala. Pri fantih je kožna guba ostala približno na ravni prejšnjega leta, zato ob višjem ITM opozarjajo na večje tveganje za zamaščenost.
Dva otroka s podobnim ITM nimata nujno enake telesne sestave ali zdravstvenega stanja. Debelost lahko poveča tveganje za zdravstvene zaplete, vendar zdravnik pri presoji posameznika upošteva tudi rast, zdravstveno anamnezo in druge kazalnike. Otroka zato ni primerno ocenjevati samo po videzu ali številki na tehtnici.
Telesna zmogljivost ostaja pod predkoronsko ravnjo
V podatkih SLOfit izstopa še ena razlika. Delež nizko gibalno učinkovitih deklet je bil za 35 odstotkov, pri fantih pa za 15 odstotkov višji kot pred epidemijo. To je relativno povečanje deleža v primerjavi s preteklim obdobjem, ne trditev, da je 35 odstotkov vseh deklet nizko gibalno učinkovitih. Tudi povprečni kazalniki ostajajo slabši: gibalna učinkovitost deklet je bila v šolskem letu 2025/26 šest odstotkov, fantov pa štiri odstotke pod zadnjo predkoronsko ravnjo. Pri dekletih se okrevanje nadaljuje, pri fantih pa je po ugotovitvah raziskovalcev zastalo. Hitrost izmeničnih gibov je bila pri fantih nižja za 5,7 odstotka in pri dekletih za 6,3 odstotka; gibljivost je zaostajala za 6,1 oziroma 7,1 odstotka.
Vodja sistema Športnovzgojni karton Gregor Starc opozarja na pomen gibanja za širši psihofizični razvoj. Vendar skupinski rezultati sami po sebi ne dokazujejo, da bi slabša gibalna zmogljivost povzročila učne težave pri posameznem otroku ali da je za vse spremembe kriv isti dejavnik. Obstaja tudi spodbudnejši podatek: v programu zMIGAJ! imajo sodelujoči srednješolci na voljo dodatno brezplačno strokovno vodeno vadbo. Po navedbah SLOfit so po dveh letih nadoknadili triodstotni zaostanek v gibalni učinkovitosti za vrstniki iz drugih šol. Rezultat kaže možnost napredka, ne dokazuje pa, da vadba sama zdravi debelost.
Šolska prehrana se izboljšuje, toda sama ne zadostuje
Na otrokove navade vpliva tudi to, kakšna hrana mu je dejansko dostopna. Slovenija med drugim izvaja šolsko prehransko shemo, ki spodbuja uživanje sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov ter vključuje prehransko izobraževanje. Ta program dopolnjuje redne šolske obroke. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je septembra objavil rezultate spremljanja prenovljenih prehranskih smernic v 128 vzgojno-izobraževalnih zavodih. Preverjanje je potekalo od novembra 2024 do marca 2026. Večina sodelujočih zavodov je priporočila dobro uresničevala; nekoliko slabše so se odrezale srednje šole. Med anketiranimi šolami jih je 84 odstotkov smernice ocenilo kot uporabne ali zelo uporabne.
Pri obrokih so ugotovili dobro vključevanje zelenjave, rib in nesladkanih napitkov ter prizadevanja za manj soli in dodanega sladkorja. Kljub temu ostajajo kadrovske, prostorske in finančne ovire, srednje šole pa so pogosteje odvisne od zunanjih ponudnikov prehrane. Spremljanje je ocenjevalo izvajanje smernic, ne neposrednega vpliva jedilnikov na delež otrok z debelostjo. NIJZ opozarja še na praktično podrobnost: otroci nove jedi lažje sprejemajo, kadar jih uvajamo postopoma, ob že poznanih okusih. Staršem priporoča vodo kot prvo izbiro za žejo, redno ponudbo zelenjave ter postopno vključevanje stročnic in polnovrednih žit. Takšna priporočila so namenjena zdravim navadam, ne samostojnemu zdravljenju debelosti.
Tudi mladi so v januarskem projektu Ministrstva za zdravje, UNICEF in Evropske komisije opozorili na cene zdrave hrane, ponudbo hitre prehrane ob šolah in vpliv oglaševanja. Njihove ugotovitve kažejo, zakaj zgolj nasvet posamezni družini ne more nadomestiti dostopnega zdravega okolja.
Kaj nove smernice SZO pomenijo za slovenske družine
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je 7. oktobra objavila prvi globalni smernici za celostno obravnavo debelosti pri otrocih in mladostnikih. Po njeni oceni je leta 2024 z debelostjo živelo približno 170 milijonov otrok in mladostnikov, starih od pet do 19 let. Njihov delež se je od leta 1990 povečal z dveh na osem odstotkov. To so svetovne ocene, ne podatki o Sloveniji. SZO debelost obravnava kot kronično bolezen, pri kateri sta pomembna zdravje in počutje, ne le zmanjšanje telesne mase. Priporoča strukturirane programe prehranske podpore, gibanja in spreminjanja navad, pri katerih sodelujejo tudi starši oziroma skrbniki.
Za otroke do devetega leta SZO ne priporoča zdravil za hujšanje, bariatričnih operacij ali pripomočkov za zmanjševanje telesne mase. Pri mladostnikih od 10 do 19 let se odobrena zdravila lahko obravnavajo pod strokovnim nadzorom, če nadzorovan večkomponentni program ni dosegel želenih rezultatov. Operativno zdravljenje pride v poštev le pod strogimi pogoji pri hudi debelosti. Smernice posebej poudarjajo tudi duševno zdravje: zasmehovanje in pritisk zaradi videza lahko otroku otežita iskanje pomoči. Če starše skrbijo njegova rast, telesna masa ali počutje, je zato primeren prvi korak pogovor s pediatrom, ne uvajanje stroge diete na lastno pest.