Na uradnem seznamu ZZZS je zdravnik še na voljo, v ambulanti pa lahko naletite na zavrnitev. Iskanje osebnega zdravnika je zato za številne prebivalce Slovenije precej bolj zapleteno, kot kažejo evidence. Kje še sprejemajo paciente, kdaj vas smejo zavrniti in kaj lahko storite, če ostanete brez izbranega zdravnika?

Dostopnost osebnega zdravnika je odvisna od obremenjenosti ambulant in možnosti sprejemanja novih pacientov. (foto: Getty Images / Unsplash+)

Kje v Sloveniji še sprejemajo nove paciente?

Iskanje osebnega zdravnika se lahko začne z obetavnim podatkom na uradnem seznamu, konča pa s pojasnilom ambulante, da novih pacientov ne sprejema več. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) podatke o razpoložljivosti zdravnikov objavlja od ponedeljka do sobote. Ob preverjanju 28. oktobra 2026 je bila zadnja objavljena evidenca datirana s 27. oktobrom. Na uradnem seznamu zdravnikov ZZZS so dostopni podatki o zdravnikih družinske medicine, otroških in šolskih zdravnikih ter dodatnih ambulantah družinske medicine. Pacienti lahko preverijo posamezne izvajalce, njihovo obremenjenost in podatek, ali so še dolžni sprejemati nove zavarovane osebe. Izbira ni omejena na občino stalnega prebivališča, zato je mogoče zdravnika poiskati tudi v sosednjem kraju ali drugem delu Slovenije.

Oddaljenost ambulante pa ni nepomembna. Pacient, ki si osebnega zdravnika izbere zunaj kraja stalnega ali začasnega prebivališča, praviloma ni upravičen do povračila potnih stroškov, povezanih s takšno izbiro. Zdravnik lahko izbiro zaradi oddaljenosti tudi odkloni, če presodi, da svojih nalog ne bi mogel uspešno opravljati. Za človeka, ki potrebuje pogoste preglede, lahko zato razpoložljivo mesto več deset kilometrov od doma pomeni precejšnjo organizacijsko obremenitev.

Podatki v evidenci veljajo na datum in uro njihove priprave. Med posameznimi objavami lahko pride do novih opredelitev, upokojitev ali drugih kadrovskih sprememb, ki se pokažejo šele ob naslednji posodobitvi. Za pravilnost posredovanih informacij odgovarjajo izvajalci zdravstvenih storitev, zato je pred obiskom priporočljivo neposredno preveriti, ali ambulanta še sprejema paciente in kako poteka ureditev opredelitve.

Kdaj lahko osebni zdravnik zavrne novega pacienta?

Zdravnik, ki ima sklenjeno pogodbo z ZZZS in izpolnjuje pogoje za izbranega osebnega zdravnika, mora praviloma sprejemati nove zavarovane osebe do predpisane obremenitve. Po objavljenih pravilih lahko zdravniki družinske medicine in pediatrije na primarni ravni odklonijo nove opredelitve, ko dosežejo 1.348 glavarinskih količnikov. Pri zdravnikih v otroških in šolskih dispanzerjih je meja 1.196 količnikov, pri zdravnikih specializantih v splošnih ambulantah pa 825. Glavarinski količniki niso enaki številu pacientov. Gre za uteženo merilo obremenjenosti, ki upošteva značilnosti opredeljenih zavarovanih oseb. Zdravnik s 1.348 glavarinskimi količniki zato nima nujno tudi 1.348 pacientov. Če ambulanta zavrnitev pojasnjuje s prevelikim številom opredeljenih ljudi, je pomembna dejanska obremenitev po veljavnih merilih, ne zgolj število oseb v evidenci.

Tudi dosežena osnovna meja ne pomeni, da za vse ambulante veljajo povsem enaka pravila. Nekateri timi družinske medicine, okrepljeni z dodatno polovico zaposlitve diplomirane medicinske sestre, so se zavezali k sprejemu dodatnih zavarovanih oseb v obsegu 182 glavarinskih količnikov na tim. Posebna ureditev velja tudi za novorojenčke in dojenčke. Najmanj obremenjeni zdravnik v otroškem oziroma šolskem dispanzerju znotraj posamezne območne enote ZZZS jih mora pod določenimi pogoji sprejeti ne glede na doseženo mejo. Zato samo pojasnilo, da je ambulanta polno zasedena, še ne razkrije vseh okoliščin, ki odločajo o upravičenosti zavrnitve.

Kaj določa zakon, če vas zdravnik zavrne?

Pravico do proste izbire zdravnika določa 9. člen Zakona o pacientovih pravicah. V javni zdravstveni mreži se ta pravica uresničuje skladno s predpisi zdravstvenega zavarovanja, zato je povezana tudi z merili obremenjenosti ambulant. Deseti člen zakona določa, da lahko zdravnik oziroma izvajalec pacientovo izbiro zavrne v posebej utemeljenih primerih, kadar bi bilo zdravljenje predvidoma manj uspešno ali nemogoče oziroma kadar tako določa zakon. Takšna omejitev ne velja za nujno medicinsko pomoč. Kadar je izbira zavrnjena na podlagi 10. člena, mora zdravnik oziroma izvajalec pacientu predlagati drugega zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti ter razloge za zavrnitev pisno pojasniti v osmih dneh od izražene izbire. Ta rok se nanaša na obrazložitev zavrnitve po navedeni zakonski določbi, ne na odločanje ZZZS o morebitnem sporu. Podrobnejša ureditev je dostopna v Zakonu o pacientovih pravicah.

Če ambulanta pacienta zavrne, čeprav uradni podatki kažejo, da bi ga morala sprejeti, lahko zahteva pojasnilo. Pri javnem zdravstvenem zavodu se najprej obrne na vodstvo zavoda, če težave ni mogoče rešiti, pa na pristojno območno enoto ZZZS. Pri zasebnem zdravniku s pogodbo z ZZZS se lahko obrne neposredno na pristojno območno enoto. Kadar nastane spor o sami pravici do izbire osebnega zdravnika, lahko vloži pisno vlogo pri pristojni območni enoti oziroma izpostavi ZZZS, ki o pravici odloči v upravnem postopku. Za takšno preverjanje je koristno zabeležiti ime izvajalca, datum poskusa opredelitve in razlog, ki ga je ambulanta navedla za zavrnitev. Če pacient prejme pisno obrazložitev, jo lahko priloži vlogi. Tako je mogoče ugotoviti, ali je bila zavrnitev posledica dosežene dovoljene obremenitve ali druge okoliščine, ki jo dopuščajo veljavna pravila.

Kaj storiti, če osebnega zdravnika ne morete dobiti?

Za zavarovane osebe, starejše od 19 let, ki nimajo izbranega splošnega osebnega zdravnika, so na voljo dodatne ambulante družinske medicine. Organizirane so pri javnih zdravstvenih zavodih na območjih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov običajna izbira ni mogoča. Namenjene so zagotavljanju zdravstvene obravnave ljudem, ki bi sicer ostali brez dostopa do storitev, za katere je pristojen osebni zdravnik. Pomembna razlika je v načinu opredelitve. Pacient v dodatni ambulanti izbere ambulanto oziroma izvajalca, ne posameznega zdravnika. To pomeni, da ga lahko obravnavajo različni zdravniki, ki sodelujejo pri njenem delu. Zdravnik, ki opravi posamezen pregled, zaradi tega ne postane njegov osebno izbrani zdravnik, vendar ima pri obravnavi pravice, dolžnosti in pristojnosti splošnega osebnega zdravnika, vključno z dostopom do ustrezne zdravstvene dokumentacije.

Po pojasnilih Ministrstva za zdravje na portalu GOV.SI opredelitev na dodatno ambulanto velja eno leto z možnostjo samodejnega podaljšanja. Če si pacient v tem času izbere rednega osebnega zdravnika, opredelitev v dodatni ambulanti preneha. Gre za posebno ureditev, zato je treba trajanje posamezne opredelitve razlikovati od trajanja začasnega ukrepa, v okviru katerega dodatne ambulante delujejo. Dodatne ambulante niso organizirane pri vseh izvajalcih. Njihov ordinacijski čas je odvisen od obsega programa, naročanje pa je mogoče elektronsko, telefonsko ali osebno. Predpisi določajo tudi najmanj eno uro dnevno za obravnavo zavarovanih oseb brez naročenega termina, vendar to ne pomeni zagotovila takojšnjega pregleda. Pred obiskom je zato smiselno preveriti urnik, razpoložljivost in način dela posamezne ambulante.

Zakaj dostopnost zdravstva ni odvisna samo od števila zdravnikov?

Razpoložljivost osebnega zdravnika je mogoče prikazati s številom ambulant in njihovimi obremenitvami, dejanska dostopnost pa je odvisna tudi od razporeditve zdravnikov, organizacije dela in možnosti nadomeščanja. Ambulanta lahko na uradnem seznamu še sprejema nove paciente, vendar je za človeka brez lastnega prevoza oddaljena več deset kilometrov. Starejši pacient, ki potrebuje redne kontrole, se zato lahko znajde v drugačnem položaju kot nekdo, ki zdravstveno pomoč potrebuje le občasno. Formalna možnost izbire še ne pomeni nujno, da je zdravstvena oskrba tudi praktično dostopna.

Na organizacijske težave opozarja tudi ureditev dodatnih ambulant družinske medicine. Njihovo število in obseg programa se določata glede na potrebe zavarovanih oseb brez izbranega zdravnika, pri čemer so pomembne razmere na posameznem območju. Takšen pristop omogoča prilagajanje razpoložljivih zmogljivosti, vendar sam po sebi še ne odpravi razlik med kraji. Za pacienta je odločilno, ali ambulanta dejansko deluje, kakšen je njen urnik in kako hitro lahko pride do obravnave. ZZZS posebej pojasnjuje, da javne evidence ne vsebujejo vseh podatkov o daljših bolniških odsotnostih ali porodniških dopustih zdravnikov. Toda začasna odsotnost sama po sebi ne pomeni, da lahko ambulanta preneha sprejemati nove paciente, če predpisana obremenitev še ni dosežena. Izvajalec mora v takšnih primerih zagotoviti ustrezno nadomeščanje.

Težave z dostopnostjo se lahko nadaljujejo tudi po uspešni izbiri osebnega zdravnika. Ta ima pomembno vlogo pri spremljanju zdravstvenega stanja, predpisovanju zdravljenja in napotitvah k specialistom, kjer veljajo drugačni postopki naročanja in čakalnih dob. Razlike med izvajalci ponazarjajo tudi čakalne dobe za ortopedski pregled. Podatek, da ima pacient izbranega osebnega zdravnika, zato še ne pove, kako hitro bo lahko opravil nadaljnje preiskave ali začel specialistično zdravljenje.

Kako preveriti, ali vas mora ambulanta sprejeti?

Pri presoji upravičenosti zavrnitve je odločilna obremenjenost zdravnika po merilih ZZZS. Če je ta pod predpisano mejo in ne obstaja druga zakonita omejitev, mora izvajalec praviloma omogočiti opredelitev. Poln urnik pregledov ali veliko število telefonskih klicev sama po sebi še nista enaka doseženi meji za sprejem novih pacientov. Izbira osebnega zdravnika se uredi s podpisom izjave pri izvajalcu. Pacient lahko zdravnika tudi zamenja. Če od prejšnje izbire še ni minilo eno leto, mora praviloma navesti razlog za predčasno zamenjavo, na primer preselitev ali izgubo zaupanja. Po poteku enega leta razloga ni treba navajati. Z novo izbiro prejšnja opredelitev praviloma preneha, zato pacientu ni treba posebej urejati prekinitve pri dosedanjem zdravniku.

Če se uradni podatki in pojasnila ambulante razlikujejo, je smiselno zahtevati konkreten razlog zavrnitve. Pomembno je razlikovati med običajnim preverjanjem razpoložljivosti in formalnim sporom o pravici do izbire osebnega zdravnika. Telefonski pogovor lahko pomaga razjasniti okoliščine, za uradno odločanje o sporu pa je potrebna ustrezna vloga. Takšen postopek pacientu omogoča, da se upravičenost zavrnitve presodi na podlagi pravil, ne zgolj ustnih pojasnil.

Uradne evidence omogočajo pregled zdravnikov, ki lahko sprejemajo nove paciente, vendar je za posameznika odločilno, ali lahko izbiro tudi dejansko uredi. Ob zavrnitvi je pomembno poznati razlog, preveriti njegovo podlago in vedeti, kam se obrniti za pojasnilo. Razlike med posameznimi območji in izvajalci pomenijo, da je iskanje osebnega zdravnika lahko precej zahtevnejše, kot kaže sam seznam razpoložljivih ambulant.

Pravica do izbire osebnega zdravnika ima za pacienta pravo vrednost šele takrat, ko lahko pride do potrebne zdravstvene obravnave. Zato niso pomembni le podatki o prostih mestih, temveč tudi jasna pravila, odgovornost izvajalcev in možnosti za tiste, ki zdravnika kljub iskanju ne morejo dobiti.