Z Evropske centralne banke sta v nekaj urah prišli dve pomembni novici. Najprej je aktualna predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde najavila svoj predčasni odhod, potem pa se je Svet ECB odločil, da 3 ključne obrestne mere ECB ohrani nespremenjene.

Christine Lagarde na včerajšnji tiskovni konferenci ECB (foto: Felix Schmitt/Copyright (c) 2026 ECB)

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je na dvodnevnem zasedanju Sveta ECB najavila, da bo 7. februarja 2027, nekaj mesecev pred iztekom mandata, odstopila s svojega položaja. Nekdanja francoska ministrica in bivša direktorica Mednarodnega monetarnega fonda je  predsednica Evropske centralne banke že vse od 1. novembra leta 2019, mandat pa bi se ji iztekel šele konec prihodnjega leta.

Vzrok za nepričakovano predčasno slovo niso razkrili, a je Francozinja 1. januarja letos praznovala že svoj 70. rojstni dan… Prav tako na zasedanju Sveta ECB še ni bilo govora o kandidatih za njeno nasledstvo. Prisotni pa so vseeno sprejeli zelo pomembno odločitev in sicer bodo tri ključne obrestne mere ECB ostale nespremenjene. »Cene energije še naprej naraščajo, kar pomeni tveganja za višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast.

Čeprav se polni učinki energetskega šoka šele kažejo, je osnovna inflacija za zdaj ostala stabilna, plače pa v tej fazi ne kažejo bistvenega odziva. Zaradi večjega obsega in daljšega trajanja energetskega šoka ter njegovih posrednih učinkov se pričakuje, da se bo inflacija zvišala, gospodarska rast pa upočasnila. Svet ECB je zavezan k oblikovanju denarne politike tako, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala pri ciljni ravni 2 %,« so pojasnili s Sveta ECB.

Ključne obrestne mere ECB so tiste za odprto ponudbo deponiranja, za glavne operacije refinanciranja in za odprto ponudbo mejnega posojanja. Vse tri torej ostajajo nespremenjene – prve na na 2,50 %, druge na 2,65 % in tretje na 2,90 %. Dodali so, da naslednje odločitve Sveta ECB o obrestnih merah ne bodo sprejete zaradi kakšnega predhodnega načrta o gibanju obrestnih mer.

Namesto tega bodo morebitne odločitve o spremembah obrestnih mer sprejete na podlagi oceni obetov za inflacijo in tveganj, povezanih z njimi, vse ob upoštevanju prihajajočih gospodarskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter moči transmisije denarne politike.