EKSKLUZIVNO: Z Loro Roglič Klinc o Fundaciji Primoža Rogliča in še o marsičem

Avtor:
Lore Roglič Klinc slovenski javnosti ni potrebno posebej predstavljati. Žena vrhunskega kolesarja Primoža Rogliča je hkrati tudi gonilna sila Fundacije Primoža Rogliča, mati, aktivna športnica in pisateljica. Njen pogled na kolesarstvo, na celotno dogajanje v ozadju tega športa in tudi na PR aktivnosti na najvišji ravni je prav zato zagotovo edinstven.
KLUZIVNO Z Loro Roglič Klinc o Fundaciji Primoža Rogliča in še o marsičem

Lora Roglič Klinc (foto: osebni arhiv)

Najprej prisrčno pozdravljeni. Začnimo s Fundacijo Primoža Rogliča. Kdaj je fundacija nastala, kakšen je njen osnovni namen in kakšna je vaša vloga v tej organizaciji?

“Ideja, da je fundacija nastala, je bila preprosta. Nekaj sva želela vrniti športu, ki nama je obema dal ogromno, hkrati pa sva videla, da se veliko kolesarskih talentov izgubi na prehodu iz mladinske člansko reprezentanco. Zato smo pomislili na neko institucijo, kjer bi jim lahko nudili podporo in tako je nastala Fundacijo Primoža Rogliča.

Kar mi je danes najbolj všeč, je to, da se ne osredotočamo samo na vrhunski šport, ampak da se v bistvu trudimo že z zelo mladimi, da jim poskušamo približat šport, ga popularizirat – vse zato, ker verjamemo, da je šport en najboljših popotnikov za življenje.”

Prve dni meseca julija je bila vaša Fundacija Primoža Rogliča znova prisotna na dirki mladih kolesarjev ‘Kids Tour of Slovenia’. Kako je sploh prišlo do tega sodelovanja in kakšni so bili vaši vtisi po koncu ter podelitvi pikčaste majice?

“Do tega sodelovanja je prišlo spontano, ker Primož kolesarsko izhaja iz Novega mesta, od koder je tudi klub Adria Mobil, danes KK Novo mesto, kjer je tudi začel kolesarit in so ga v bistvu poslali v svet. Ta klub je organizator dirke ‘Kids Tour of Slovenia’in ko smo slišali za idejo, ni bilo obotavljanja. Letos smo tako sodelovali že četrtič, če se ne motim.

To je zelo dobro organizirana prireditev, mislim da je celo edina take vrste v Evropi za mlade kolesarje in zadnjih treh letih sodelujemo tudi s pikčasto majico. To pomeni, da je majica Fundacije Primoža Rogliča dodeljena najboljšemu hribolazcu, oziroma tistemu kolesarju, ki zbere največ točk na gorskih ciljih, tako kot je navada na velikih dirkah, na ‘Grand tourih’, v elitni konkurenci.”

Kaj pa nam lahko poveste o vaših minulih akcijah ‘Otroško kolesarsko druženje’ in ‘Zlati Krog Primoža Rogliča’? Kaj vam je s teh dirk najbolj ostalo v spominu in ali kakšno podobno kolesarsko preizkušnjo načrtujete tudi kaj za letošnjo jesen?

“To sta naša dva največja eventa, na katera smo zagotovo najbolj ponosni, zato ker je format edinstven, tako glede kroga, kot otroškega druženja. Letos bomo obeležili že ‘5. Zlati Krog Primoža Rogliča’5, ki se bo vrnil v Maribor, tam kjer se je vse skupaj začelo z našim glavnim partnerjem Banko OTP. Format pa je poseben, zato ker ne gre za ne za dirko, ne gre za tekmovanje, ampak gre v bistvu vožnjo, pri kateri si udeleženci prispevali fundacije in potem kasneje sledi še dobrodelna dražba in druženja.

Isto je z ‘Otroško kolesarsko druženje’ , na katerega se vedno vsako leto prijavi vedno več otrok. Posebno pa je zaradi tega, ker otroci ne dirkajo, ampak se zabavajo med ogromnimi skulpturami živali iz lučk, ‘smejkoti’ raznimi zabavnimi stvarmi, hkrati pa mimogrede spoznavajo prometne znake. To je najlepših dogodkov, na katerem sem kadarkoli prisostvovala.

Pa ne zaradi tega, ker je projekt naš, ampak zato, ker so otroci zelo ‘čista’ bitja in ti vso vloženo energijo povrnejo že s tem, ko so zadovoljni s tem, kar so dosegli. Od otrok na ‘poganjalčkih’, ki imajo dve leti, pa do tistih, ki imajo 14 let -ves vložen trud se poplača, tako da tudi letos jeseni planiramo izvesti ta dva dogodka.”

 Že naslednji torek, 6. oktobra, pa vas čaka tudi posebna predstavitev vaših izkušenj iz Fundacije Primoža Rogliča na ‘Dnevu odnosov z javnostmi’ oz. ‘Dnevu PR’. Nam lahko vnaprej zaupate, katerih področij se boste dotaknili?

“Ja, glede dneva PR pa ne bom prav veliko razkrila, ker potem ne bo tako zanimivo za prit poslušat. Sigurno se bova z voditeljico Ireno Pavčič dotaknili zanimivih tem, oziroma tem, ki mogoče niso tako dobro raziskane na tem področju, zato ker je precej specifično. Kot žena Primoža in predsednica uprave Fundacije Primoža Rogliča imam zagotovo precej edinstven pogled na vso dogajanje…”

Ko smo že pri odnosih z javnostjo – nedvomno je v slovenski javnosti močno odmevala tudi dobrodelna akcija ‘Kolesarji za Slovenijo’, ki je prek Fundacije leta 2023 povezala 7 najboljših slovenskih kolesarjev v dobrodelni akciji za pomoč žrtvam poplav. Mnogi v Sloveniji pa se sprašujejo, kako vam uspeva biti hkrati žena vrhunskega športnika, mati, gonilna sila Fundacije, aktivna športnica in za nameček še uspešna pisateljica? Kako si vse vaše obveznosti razporedite skozi dan in koliko ur spanja vam sploh ostane?

“No, če mi uspeva ali ne, to je verjetno tema za daljšo debato. Ne vem, če mi res uspeva, ampak vedno si moraš zastavit svoje prioritete. Najbolj pomembne stvari pridejo najprej in to je seveda vedno družina. Ko Primož dirka, se vsi prilagajamo njegovemu urniku. Za moje osebne stvari pa pride čas potem, ko se sprosti dovolj prostora v telesu in v umu, saj verjamem, da moraš vse delat iz srca.

Pri pisanju se to takoj prepozna – če je pisanje iskreno, je ponavadi tudi dobro. Če pa je pisanje nekako prisiljeno, pa je lahko precej umetno in zato sama nisem navdušena nad tem.”

EKSKLUZIVNO Z Loro Roglič Klinc o Fundaciji Primoža Rogliča in še o marsičem

Družina Roglič pred nekaj leti v promocijski akciji Slovenske turistične organizacije (foto: slovenia.info)

Kot avtorica oz. pisateljica ste začeli ste s pisanjem kolumn za slovenske časopise, potem je sledila prva knjižna uspešnica ‘Kilometer nič’ in letos še knjiga ‘Grande Casino’. Kaj vas je sploh spodbudilo k pisanju prvih člankov in v čem se prva knjiga razlikuje od druge?

“Lahko iskreno rečem, da je pisanje mogoče edina stvar, za katero sem že od osnovne šole vedela, da jo želim počet. In da sem tudi dobra v tem, pa čeprav je bil to dvorezen meč. Ko nekaj napišeš in to prebereš samo ti, se ti namreč zdi vse zelo dobro ali pa tudi zelo slabo, eno ali drugo pa je lahko napačna ocena. Ja, res sem začela s pisanjem kolumn, seveda pa sem že pred tem veliko pisala, a bolj zase.

Moja prva knjiga se res zelo razlikuje od druge, zato ker je nastala v nekem obdobju, v katerem je bilo slovensko kolesarstvo v vzponu. Veliko ljudi je že spremljalo kolesarstvo, a mogoče še ni popolnoma vedelo oziroma razumelo, kaj pravzaprav gledajo. Tako je prva knjiga ena prijetna hudomušna razlaga, kako poteka cestno kolesarstvo, medtem ko so v drugi knjigi v bistvu le čista čustva, prelita na papir.

Gre za potopis naših dni, občutkov, doživetij, padcev in vzponov, ki sem jih zapisala kar tako. Ampak potem se mi je v nekem momentu zazdela kar škoda, da bi ti zapisi ostali samo zame. Zdaj vem vse več in zato še bolj spoštujem, cenim te ljudi. Poleg tega pa nisem edina, ki tako čutim, ki tako doživljam te stvari, in tudi zato sem želela to ‘dat ven’.”

Za konec moramo omeniti vašega Primoža. Po res neverjetni seriji nezgod, ki jih je doživel med kariero, se je, kot pravi borec in pravi športnik, tudi vedno pobral. Kako pomembno je imeti v teh najtežjih trenutkih ob sebi družinske člane, ker mnogi se niti ne zavedajo, kako težko je po poškodbah premagovati bolečine in začenjati vsakič znova?

“Glede tega bom uporabila njegove besede, da je vse to samo del športa, tako kot so tudi neuspehi del življenja. Če bi on te stvari nosil s sabo, sigurno ne bi mogel biti tako uspešen, kot je kot je. Vedno je tako, da se moraš iz vseh stvari nekaj naučit in it naprej. Konec koncev lahko vedno pogledamo nazaj, a kot na lekcije, ki smo jih doživeli, in ne kot na neuspehe. Je pa ta pristop nekaj, kar se še vedno učim od njega in glede tega je Primož zares vzor.” 

Nam je od vseh Primoževih dosedanjih zmag ostala najbolj v spominu tista na Giru d’Italia leta 2023, ko je bil na vrsti zadnji gorski kronometer z vzponom na Vižmarje. Stavili bi, da smo ob padcu verige zakleli prav vsi, ki smo v Sloveniji gledali prenos v živo. Kako pa ste vi doživljala tiste zadnje kilometre, ko se je potem le vse srečno končalo?

“Bilo je zelo stresno. Brez telefonskega signala, 700 metrov do cilja… Potem smo tako kot vsi ostali šele z zamikom izvedli za okvaro, prav na najbolj strmem delu. In to ravno tedaj, ko je Primož že pridobil nazaj tisti čas, ki ga je rabil za skupno zmago na Giru – spet smola z opremo in to na delu trase, kjer najbrž ni ljudi… ‘Nekdo’ pa je potem le poskrbel, da so se stvari končno enkrat postavila na pravo mesto in se je vsaj iz tako, kot se je – filmsko!

Mislim, da bo ta dan ostal zapisan kar v kolektivno zavest naroda. Še vedno mislim, da je to športni vrhunec vsega, kar smo doživeli, tudi kot družina. Toliko zvezd se je tedaj postavilo v pravo konstelacijo, toliko je bilo olajšanja in z veseljem se spominjamo tistega dne. Rekla bi, da je to tudi vrhunec moje druge knjige. Res lep spomin, ki je še toliko več vreden, ker smo ga lahko delili z vsemi rojaki iz Slovenije.”

Še enkrat hvala za odgovore, vam in Primožu pa znova želimo veliko sreče.

EKSKLUZIVNO Z Loro Roglič Klinc o Fundaciji Primoža Rogliča in še o marsičem

Zgodovinski prihod Primoža na Višarje v predzadnji etapi Gira d’Italia leta 2023 (foto: giroditalia.it)

 

Članek je avtorsko zaščiten!

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.