Ko podjetje želi zmanjšati količino embalaže, je najlažje pogledati kup porabljenega materiala. Toda odgovor se pogosto skriva drugje – pri samem izdelku, načinu pakiranja in poti, ki jo mora pošiljka prestati do kupca. Evropska uredba PPWR daje takšnim vprašanjem novo težo, saj postopoma zaostruje zahteve glede embalaže. V podjetju MANIMO d.o.o., kjer razvijajo in izdelujejo zaščitne rešitve po meri, zato najprej pogledajo, kje izdelek zaščito dejansko potrebuje in kaj se z njim dogaja med skladiščenjem, rokovanjem in transportom.

Foto: manimo.si/Storitve/polnjenje/

Največ materiala ni vedno tam, kjer bi ga pričakovali

Na prvi pogled je mogoče hitro opaziti veliko škatlo, debel zaščitni vložek ali več plasti folije. Manj očitno pa je, zakaj je posamezen element sploh postal del pakiranja. Nekaj je bilo morda dodano zaradi preteklih poškodb, nekaj zaradi lažjega rokovanja, drug material pa se uporablja predvsem zato, ker je tako določal postopek pred leti.

Smiselna optimizacija se zato ne začne z odstranjevanjem. Najprej je treba ugotoviti, kaj embalaža med skladiščenjem in transportom dejansko prestaja. Izdelek mora ostati na mestu, občutljivi deli ne smejo priti v stik z zunanjimi površinami, zaščita pa mora prenesti obremenitve, ki jih prinašata rokovanje in transport.

Tudi evropska uredba PPWR pri minimizaciji ne gleda samo končne mase embalaže. Med merili, ki jih upošteva, so zaščita izdelka, proizvodni procesi, logistika in funkcionalnost. Za podjetje je zato lahko pregled namena posameznega dela embalaže precej bolj uporaben od preprostega tehtanja celotnega paketa.

Univerzalna rešitev lahko pomeni več materiala, kot ga potrebuje izdelek

Standardizacija ima v proizvodnji veliko prednosti, vendar pri zaščitni embalaži ni vedno optimalna. Dva izdelka podobnih dimenzij se lahko po masi, obliki in občutljivosti močno razlikujeta. Zaščita, ki mora ustrezati zelo različnim izdelkom, je zato lahko zasnovana z večjo rezervo.

MANIMO d.o.o. iz Šempetra pri Gorici razvija in izdeluje zaščitne rešitve po meri iz penjenega polietilena EPE in honeycomb kartona. Zaščito je mogoče prilagoditi obliki, dimenzijam in občutljivim mestom konkretnega izdelka, namesto da bi se izdelek prilagajal že pripravljeni rešitvi.

Pri EPE je mogoče izdelati zaščitne elemente različnih oblik, material pa se uporablja tudi za blaženje mehanskih obremenitev. Drug izdelek lahko zahteva konstrukcijsko drugačno rešitev iz honeycomb kartona. Nekje potrebuje več opore, nekaj centimetrov stran pa je mogoče zaščitni element oblikovati povsem drugače.

Razlika pri enem kosu morda ni velika. V proizvodnji, kjer skozi pakirno mesto potujejo stotine ali tisoče enakih izdelkov, pa se majhne razlike hitro seštejejo.

Foto: manimo.si/Storitve/vogalniki-ter-pe-profili/

Veliko pove že paket, ki danes zapušča proizvodnjo

Pred načrtovanjem nove rešitve je koristno pogledati staro – vendar ne samo na risbi ali v katalogu. Veliko več pove dejansko zapakiran izdelek in način, kako z njim delajo zaposleni.

Ali delavec pred zapiranjem škatle skoraj vedno doda še kos folije? Se izdelek v vložku premika? Je treba določeno mesto dodatno podložiti? Se pri razpakiranju pokaže, da je en del zaščite močno obremenjen, drugi pa skoraj nedotaknjen?

Takšne podrobnosti hitro pokažejo, kje iskati prostor za spremembo. Morda osnovni vložek izdelka ne drži dovolj čvrsto in zato zaposleni težavo rešujejo z dodatnim materialom. Drugje je lahko zaščita ostala nespremenjena, čeprav se je izdelek skozi leta spremenil.

Tu tehtnica sama ne pomaga veliko. Deset gramov materiala, ki preprečuje poškodbo občutljivega dela, ima lahko precej večjo vrednost kot dvajset gramov na mestu, kjer ne opravlja več jasne naloge.

Dobra embalaža mora delovati tudi ob ponedeljkih zjutraj

Načrtovana rešitev nima velike vrednosti, če pravilno deluje samo takrat, ko jo sestavi človek, ki jo je razvil. V proizvodnji mora biti postopek dovolj jasen, da je rezultat ponovljiv tudi pri večjih količinah in različnih zaposlenih.

Če ima izdelek v zaščiti jasno določeno mesto, je manj prostora za improvizacijo. Zaposlenemu ni treba pri vsakem kosu presojati, koliko dodatne zaščite potrebuje ali kam jo mora namestiti. Nekaj sekund dodatnega dela se pri enem izdelku skoraj ne pozna, pri veliki seriji pa lahko pomeni precej drugačno sliko.

MANIMO pri rešitvah po meri lasten razvoj povezuje z lastno proizvodnjo, naročnikom pa zagotavlja tudi tehnično podporo pri izbiri rešitev glede na njihove potrebe in proizvodni proces. Poleg EPE in honeycomb zaščite ponuja različne materiale za pakiranje, med njimi EPE folije, vrečke in formate, mehurčkaste in stretch folije, PE vreče in prekrivne folije, povezovalne trakove, vogalnike ter zaščitne profile.

Ponudbo dopolnjujejo pakirni stroji in naprave za različne faze procesa, med drugim za ovijanje, povezovanje, etiketiranje ter formiranje in lepljenje škatel. Pregled se zato lahko razširi z izdelka na celotno pakirno mesto, kjer se pogosto pokažejo navade, ki jih iz končnega paketa sploh ni mogoče opaziti.

Prihranek izgine, ko se začnejo vračati poškodovani izdelki

Nova rešitev je lahko lažja in na papirju učinkovitejša, toda njen pravi preizkus se začne šele zunaj proizvodnje. Skladiščenje, nakladanje, transport in razkladanje niso laboratorijski pogoji, zato mora zaščita prenesti tudi obremenitve, ki jih pri mirujočem paketu ni mogoče videti.

Tu se hitro pokaže meja smiselnega zmanjševanja. Če zaradi spremembe naraste število poškodovanih izdelkov, se lahko prihranek materiala izgubi v reklamacijah, ponovnem pakiranju, dodatnih pošiljkah in nadomestnih izdelkih.

Včasih bo pregled pokazal, da je določen element mogoče zmanjšati ali preoblikovati. Pri drugem izdelku bo morda smiselneje spremeniti način njegovega vpetja, pri tretjem pa se lahko izkaže, da je obstoječa zaščita upravičena. Dober rezultat zato ni nujno paket z najmanjšo možno maso, ampak rešitev, pri kateri podjetje ve, zakaj uporablja toliko materiala, kot ga uporablja.

PPWR daje podjetjem dodaten razlog za pregled obstoječih rešitev

Uredba (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži se uporablja od 12. avgusta 2026, posamezne zahteve pa se uvajajo postopoma. Za minimizacijo embalaže je pomemben 1. januar 2030, ko bodo morali izdelovalci ali uvozniki zagotoviti, da je embalaža, ki jo dajejo na trg, zasnovana tako, da sta njena masa in prostornina omejeni na najmanjšo možno vrednost, potrebno za zagotavljanje njene funkcionalnosti.

Zaščita izdelka pri tem ne izgine iz enačbe. Je eno od meril, ki jih uredba upošteva pri minimizaciji, skupaj z drugimi dejavniki, povezanimi s funkcionalnostjo embalaže. Zahteve PPWR zato ni mogoče preprosto prevesti v pravilo, da mora biti vsaka embalaža lažja. Zmanjšanje mase in prostornine je vezano na minimum, ki še zagotavlja njeno funkcionalnost.

Pravna presoja obveznosti posameznega podjetja je odvisna od njegove vloge in vrste embalaže. MANIMO pri tem nastopa kot ponudnik razvoja in proizvodnje zaščitnih rešitev, materialov, pakirne opreme in tehnične podpore, ne kot pravni svetovalec za izvajanje uredbe.

Foto: manimo.si/Storitve/pe-vrece-in-prekrivne-folije/

Najprej poiščite material, ki nima več dobrega razloga

Podjetjem zaradi novih evropskih pravil ni treba začeti pri povsem novi embalaži. Veliko lahko pove že pregled izdelkov in rešitev, ki se uporabljajo danes: kje nastajajo poškodbe, kje zaposleni med delom dodajajo zaščito, kateri deli paketa prevzemajo največ obremenitev in kateri so ostali skoraj nespremenjeni samo zato, ker se jih že dolgo nihče ni dotaknil.

Odgovor bo pri vsakem izdelku drugačen. Nekje bo smiselna drugače oblikovana EPE zaščita, drugje konstrukcija iz honeycomb kartona, sprememba dodatnih materialov ali poseg v sam postopek pakiranja. Pri nekaterih izdelkih se bo pokazalo, da večjih sprememb sploh ne potrebujejo.

Evropa z uredbo PPWR spreminja okvir, v katerem bodo podjetja v prihodnjih letih razmišljala o embalaži. V proizvodnji pa bo ostalo zelo konkretno vprašanje: kateri kos materiala varuje izdelek – in kateri je tam samo zato, ker ga že leta nihče ni vprašal, zakaj?