Glasbilo med igranjem prihaja v stik z rokami, vlago, prahom in drugimi vplivi okolja, zato tudi kakovosten instrument potrebuje redno nego. Pravilno čiščenje, primerno shranjevanje in pravočasno ukrepanje ob prvih znakih težav lahko preprečijo marsikatero poškodbo. Toda kitare, klavirja, pihala ali trobila ne vzdržujemo na enak način – napačno čistilo ali neprimeren postopek lahko naredita celo več škode kot koristi.
Foto: facebook.com/Symphony.si
Eno čistilo ni primerno za vsa glasbila
Prvo pravilo vzdrževanja je preprosto: preden na instrument nanesemo katerokoli sredstvo, moramo vedeti, iz kakšnih materialov je izdelan in kako proizvajalec priporoča njegovo čiščenje.
Kar je primerno za kovinski del trobila, ni nujno primerno za lakirano leseno površino kitare ali klavirske tipke. Agresivna gospodinjska čistila zato niso dobra univerzalna rešitev. Posebej previdni moramo biti pri lakih, občutljivem lesu, kovinskih prevlekah in drugih površinah, katerih videz ali lastnosti lahko z napačnim sredstvom poškodujemo.
V Glasbeni trgovini Symphony med pripomočki za nego ponujajo različna namenska sredstva za posamezne vrste glasbil in njihove materiale – od krp in čistil do izdelkov za nego ustnikov in kovinskih delov. Prav izbira sredstva glede na konkretno glasbilo je varnejša od eksperimentiranja z izdelki, ki jih imamo slučajno doma.
Nekaj minut po igranju lahko naredi veliko razliko
Za dobro vzdrževanje ni treba po vsaki vaji opraviti temeljitega čiščenja. Veliko lahko dosežemo že z nekaj preprostimi navadami.
Po igranju je smiselno odstraniti sledi rok, prah in drugo umazanijo s površin, kjer je to primerno. Pri pihalih je pomembna tudi vlaga, ki med igranjem nastaja v notranjosti instrumenta. Pri kitari in drugih brenkalih se na strunah ter površinah sčasoma nabirajo znoj in nečistoče, ki lahko vplivajo na njihovo stanje.
Dobra rutina je zato kratko čiščenje po uporabi in občasna temeljitejša nega. Tako se umazanija ne kopiči do točke, ko jo je težje odstraniti.
Kitara potrebuje več kot samo novo garnituro strun
Pri kitari ali basu so strune eden najbolj očitnih potrošnih delov, vendar se vzdrževanje ne konča z njihovo menjavo. Redno je treba skrbeti tudi za telo instrumenta, ubiralko in druge dele, pri električnih glasbilih pa biti pozoren še na priključke in elektroniko.
Pri čiščenju lakiranega instrumenta je pomembna izbira primerne krpe in sredstva. Grob material lahko na občutljivi površini pusti praske, neprimerno čistilo pa poškoduje zaključni sloj.
Kdaj je čas za menjavo strun, je odvisno od pogostosti igranja, načina uporabe in materiala. Opozorilni znaki so lahko sprememba zvoka, slabši občutek pod prsti, vidna obraba ali težave pri uglaševanju. Strune namreč vplivajo tako na zvok kot na odzivnost instrumenta.
Foto: facebook.com/Symphony.si
Pri pihalih in trobilih je higiena še pomembnejša
Instrumenti, v katere pihamo, zahtevajo nekoliko drugačen pristop, saj se med igranjem v njih nabira vlaga. Posamezne dele je zato treba čistiti tako, kot je predvideno za določeno glasbilo, in uporabljati pripomočke ustrezne velikosti ter materiala.
Posebno pozornost zahtevajo ustniki. Ker prihajajo neposredno v stik z usti, je redna higiena pomembna tako zaradi instrumenta kot zaradi uporabnika.
Pri gibljivih delih trobil lahko pridejo v poštev tudi posebna olja in druga namenska sredstva. Pri tem ni dobro improvizirati – izdelek, namenjen nekemu drugemu mehanskemu opravilu, ni avtomatično primeren tudi za glasbilo.
Klavirske tipke zahtevajo nežnejši pristop
Klavir ali digitalni klavir je velik instrument, vendar se uporabnik največkrat dotika razmeroma majhnega dela – tipk. Na njih se zato sčasoma nabirajo sledi rok, prah in druga umazanija.
Pri čiščenju velja previdnost predvsem pri tekočini. Krpa naj ne bo tako mokra, da bi voda lahko stekla med tipke oziroma v notranjost instrumenta. Prav tako niso priporočljiva agresivna čistila, ki bi lahko vplivala na površino tipk.
Veliko lahko naredimo že preventivno. Čiste in suhe roke pred igranjem zmanjšajo količino umazanije, po koncu uporabe pa lahko tipkovnico, kjer konstrukcija to omogoča, zaščitimo s pokrovom oziroma primerno prevleko.
Temperatura in vlaga sta nevidna sovražnika
Glasbilo je lahko brezhibno očiščeno, pa je kljub temu shranjeno v razmerah, ki mu dolgoročno škodujejo. Posebej občutljivi so instrumenti oziroma njihovi deli iz lesa.
Velika temperaturna nihanja ter presuh ali prevlažen zrak lahko vplivajo na materiale. Zato glasbila ni dobro puščati ob radiatorju, na neposrednem soncu, v vlažnem prostoru ali dalj časa v avtomobilu, kjer se temperatura lahko močno spremeni.
Tudi pri Glasbeni trgovini Symphony opozarjajo, da so lesena glasbila občutljiva na spremembe temperature in vlažnosti. Posebno previdnost svetujejo po izpostavljenosti mrazu: hladnega instrumenta ni pametno na hitro segrevati ob viru toplote, temveč mu je treba omogočiti postopno prilagoditev na temperaturo prostora.
Kovček in torba nista samo za prenašanje
Dober kovček ali ustrezna torba imata še eno pomembno nalogo: glasbilo ščitita takrat, ko nanj ne igramo. Instrument je tako manj izpostavljen prahu, nenamernim udarcem in drugim vplivom okolja.
Pri transportu je zaščita še pomembnejša. Glasbilo naj bo v kovčku pravilno nameščeno in naj se v njem ne premika nenadzorovano. Tudi dodatki, ki jih nosimo skupaj z instrumentom, morajo biti spravljeni tako, da med potjo ne morejo poškodovati njegove površine.
Kovček pa ne odpravi vseh tveganj. Instrumenta tudi v zaščitnem kovčku ni pametno več ur puščati v razgretem ali zelo hladnem avtomobilu.
Kdaj čiščenje ni več dovolj?
Lastnik lahko veliko rednega vzdrževanja opravi sam, vendar obstaja meja, ko je bolje instrument prepustiti strokovnjaku.
Nenavadno zatikanje mehanizma, razpoke, deformacije, izrazite spremembe zvoka ali druge težave, ki jih z običajnim vzdrževanjem ne moremo odpraviti, niso najboljše izhodišče za domače eksperimentiranje. Nepravilno razstavljanje ali popravljanje lahko prvotno manjšo težavo še poveča.
V Glasbeni trgovini Symphony kupcem pri izbiri glasbil in glasbenih pripomočkov svetuje strokovno usposobljeno osebje. Koristno je že ob nakupu preveriti, katere postopke vzdrževanja lahko uporabnik varno opravlja sam, katera sredstva potrebuje in pri katerih posegih je bolje poiskati strokovno pomoč.
Foto: facebook.com/Symphony.si
Najboljša nega je tista, ki postane navada
Vzdrževanje glasbila ne bi smelo biti projekt, ki se ga lotimo enkrat na leto, ko je instrument že vidno umazan. Precej učinkovitejša je preprosta rutina: čiste roke pred igranjem, osnovna nega po uporabi, pravilno shranjevanje ter občasno temeljitejše čiščenje glede na navodila za konkretno glasbilo.
Pomembno je tudi opazovanje. Glasbenik, ki svoj instrument redno uporablja, hitro opazi, kadar se tipka, ventil, struna ali drug del začne obnašati drugače kot običajno. Zgodnje ukrepanje je pogosto preprostejše od odpravljanja težave, ki smo jo več mesecev ignorirali.
Pravilna nega tako ni namenjena samo lepemu videzu. Pomaga ohranjati funkcionalnost, zvok in zanesljivost instrumenta – predvsem pa omogoča, da se glasbenik namesto z nepotrebnimi težavami ukvarja s tistim, čemur je glasbilo namenjeno: igranjem.