Odrezati nekaj centimetrov zaščitnega materiala ali stanjšati vložek je preprosto. Težji del pride pozneje: bo izdelek po spremembi še vedno brez poškodb prestal skladiščenje, nakladanje in pot do kupca? Prav tu se skriva eden pomembnejših izzivov evropske uredbe PPWR. Embalaže naj bo le toliko, kolikor je je zares potrebno, vendar mora še vedno opraviti svojo nalogo. V podjetju MANIMO d.o.o., kjer razvijajo in izdelujejo zaščitne rešitve po meri, se zato optimizacija ne začne pri tehtnici, temveč pri izdelku.
Foto: Igor Omilaev/ Unsplash+
Manj embalaže ne pomeni samo tanjše embalaže
Uredba (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži oziroma PPWR se uporablja od 12. avgusta 2026, posamezne zahteve pa se uvajajo postopoma. Ena pomembnejših smeri nove ureditve je minimizacija embalaže. Od 1. januarja 2030 bodo morali izdelovalci ali uvozniki zagotoviti, da je embalaža, ki jo dajejo na trg, zasnovana tako, da sta njena masa in prostornina omejeni na minimum, potreben za zagotavljanje njene funkcionalnosti.
Prav funkcionalnost je pri tem bistvena. Embalaža mora izdelek še vedno zaščititi. Če podjetje porabi manj materiala, nato pa zaradi slabše zaščite dobi več poškodovanih izdelkov, reklamacij in ponovnih pošiljk, številka na tehtnici ne pove veliko. Priprava na PPWR zato ni tekmovanje, kdo bo iz paketa odstranil največ gramov.
Pri MANIMO se razvoj začne pri izdelku
Dva izdelka podobne velikosti lahko potrebujeta povsem drugačno zaščito. Kovinski sestavni del prenese obremenitve, ki so za občutljivo elektronsko komponento lahko usodne. Pri drugem izdelku težava ni udarec, temveč premikanje znotraj embalaže.
MANIMO d.o.o. iz Šempetra pri Gorici razvija in izdeluje zaščitne rešitve po meri iz penjenega polietilena EPE in honeycomb kartona. Namesto prilagajanja izdelka že pripravljeni zaščiti je tako mogoče zaščitni element oblikovati glede na njegove dimenzije, obliko in občutljiva mesta. Pri EPE je mogoče izdelati elemente različnih oblik, material pa se uporablja za blaženje mehanskih obremenitev. Honeycomb karton omogoča drugačne zaščitne in konstrukcijske rešitve.
Izbira zato ni samo vprašanje količine materiala, ampak naloge, ki jo mora rešitev opraviti. Včasih je mogoče odstraniti del materiala, drugič je bolj smiselno spremeniti obliko vložka ali izdelek podpreti samo tam, kjer je to potrebno. Pri enem kosu je razlika skoraj neopazna, ko pa se ista rešitev v proizvodnji ponovi deset tisočkrat, nekaj gramov ni več samo nekaj gramov.
Vsak kos materiala potrebuje razlog
PPWR pri minimizaciji ne izhaja zgolj iz končne mase embalaže. Uredba pri presoji upošteva merila učinkovitosti, med katerimi so zaščita izdelka, proizvodni procesi embalaže, logistika, funkcionalnost in zahteve glede informacij. Za podjetje to pomeni precej praktičen pregled obstoječega pakiranja.
Material, ki preprečuje udarec v občutljiv del izdelka, ima jasno funkcijo. Enako velja za element, ki preprečuje premikanje ali omogoča varno rokovanje. Bolj zanimivi so deli embalaže, pri katerih je težko pojasniti, zakaj so še vedno tam. Morda je bila zaščita prvotno razvita za nekoliko drugačen izdelek, morda je bila debelina izbrana z veliko varnostno rezervo ali pa se rešitev že leta izdeluje enako preprosto zato, ker dobro deluje in je nihče ni imel razloga ponovno pregledati.
Nova evropska pravila bodo takšna vprašanja naredila pomembnejša. Pri MANIMO je mogoče zaščito po meri prilagoditi konkretnemu izdelku, lasten razvoj pa je povezan z lastno proizvodnjo. Če standardna dimenzija ali oblika ne ustreza nalogi, rešitev zato ni omejena samo na izbiro drugega izdelka iz kataloga.
Foto: Point Normal/ Unsplash+
Lažja embalaža mora prestati isti preizkus
Na mizi sta lahko dva vložka. Novi je lažji in uporablja manj materiala, kar je na papirju videti kot jasna izboljšava. Toda odločilen trenutek pride šele, ko vanj položimo izdelek. Med skladiščenjem in transportom ga čakajo rokovanje, vibracije, premikanje in udarci. Če spremenjena zaščita teh obremenitev ne prenese, manjša masa sama po sebi ni uspeh.
Pomembna je tudi ponovljivost pakiranja. Dobro oblikovan vložek lahko izdelek vedno postavi v predviden položaj in omeji njegovo premikanje, zato zaposlenemu ni treba pri vsakem kosu posebej presojati, kam dodati še malo zaščitnega materiala. MANIMO naročnikom zagotavlja tudi tehnično podporo pri izbiri rešitev glede na njihove potrebe in proizvodni proces. Včasih bo pregled pokazal možnost za zmanjšanje materiala, drugič pa ravno nasprotno – da ima obstoječa zaščita dober razlog za svojo obliko in debelino.
Pakiranje se ne konča pri zaščitnem vložku
Izdelek je treba po potrebi oviti ali povezati, zapreti, označiti in pripraviti za skladišče oziroma odpremo. Ko podjetje spreminja en del embalaže, se zato splača pogledati, kaj se dogaja korak prej in korak pozneje.
MANIMO poleg razvoja in proizvodnje zaščite po meri ponuja EPE folije, vrečke in formate, mehurčkaste in stretch folije, PE vreče in prekrivne folije, povezovalne trakove, vogalnike, zaščitne profile ter druge rešitve za zaščito izdelkov. Ponudbo dopolnjujejo pakirni stroji in naprave za različne faze procesa, med drugim za ovijanje, povezovanje, etiketiranje ter formiranje in lepljenje škatel.
Pri večjih količinah lahko nekaj sekund dodatnega dela pri enem izdelku skozi leto pomeni veliko ur. Enako velja za material, ki ga zaposleni pri vsakem paketu dodajo iz navade ali zato, ker osnovna zaščita izdelka ne drži dovolj natančno na mestu. PPWR je lahko povod za takšen pregled, koristi pa niso nujno samo regulativne, saj se lahko sprememba pokaže tudi pri porabi materiala, hitrosti pakiranja, skladiščenju ali organizaciji dela.
Najprej odprite paket, ki ga uporabljate danes
Preden podjetje začne iskati nov material, je lahko najbolj zanimiv prav paket, ki trenutno zapušča proizvodnjo. Treba ga je odpreti in pogledati brez samoumevnosti: kateri elementi dejansko ščitijo izdelek, kje se ta lahko premakne, kaj zaposleni dodajajo med pakiranjem ter koliko časa potrebujejo in kje nastajajo težave.
Tudi embalaža brez reklamacij ni nujno optimalna. Morda je zelo robustna in vsebuje precej več materiala, kot ga izdelek potrebuje. Na drugi strani je lahko rešitev že danes blizu najmanjše potrebne zaščite in bi bilo njeno dodatno zmanjševanje nesmiselno.
Pri MANIMO lahko tak pregled vodi do drugače oblikovane EPE zaščite, konstrukcije iz honeycomb kartona, izbire drugega materiala ali spremembe posameznega koraka pakiranja. Ni pa nujno, da mora biti rezultat vedno nova rešitev. Če obstoječa embalaža smiselno uporablja material in dobro opravlja svojo nalogo, je tudi to pomembna ugotovitev.
Pravna presoja skladnosti s PPWR ostaja ločeno vprašanje ter je odvisna od vloge posameznega gospodarskega subjekta in vrste embalaže. MANIMO nastopa kot ponudnik razvoja, proizvodnje, materialov, opreme in tehnične podpore za pakiranje, ne kot pravni svetovalec za uredbo.
Foto: Alex Shuper/ Unsplash+
Manj je dobro samo takrat, ko je še vedno dovolj
Pomembne zahteve PPWR glede minimizacije embalaže iz člena 10 se začnejo uporabljati 1. januarja 2030. Embalaža, ki jo podjetje razvije danes, pa lahko v proizvodnji ostane precej dlje od naslednjega naročila. Zato je smiselno pri naslednji spremembi pogledati dlje od cene posameznega vložka. Pomembni postajajo količina materiala, konstrukcija, način pakiranja in predvsem razlog, zakaj je vsak element embalaže tam, kjer je.
Pri enem izdelku bo mogoče nekaj odstraniti. Pri drugem bo več prinesla drugačna oblika zaščite, pri tretjem bo najboljši odgovor, da se ne spremeni nič. Prav tu se srečata smer PPWR in razvoj zaščitnih rešitev po meri: pri MANIMO lahko izhajajo iz konkretnega izdelka in njegove poti ter iščejo rešitev, pri kateri material ni dodan sam sebi v namen.
PPWR ne spreminja osnovnega testa dobre embalaže: izdelek mora do cilja priti nepoškodovan. Spremenilo pa se bo vprašanje, ki pride takoj za tem: koliko embalaže smo za to v resnici potrebovali?