Velika škatla, majhen izdelek, preostanek prostora pa zapolnjen s folijo ali zračnimi blazinami. Takšno pakiranje je še vedno pogosto, nova evropska pravila pa ga postavljajo pod precej večji vprašaj. Uredba PPWR odpira zelo praktično dilemo: koliko embalaže izdelek zares potrebuje? V podjetju MANIMO d.o.o., kjer razvijajo in izdelujejo rešitve za zaščito ter pakiranje izdelkov, odgovor iščejo predvsem v dobri zasnovi – porabiti toliko materiala, da izdelek varno pride do cilja, ne pa toliko, kolikor ga lahko spravimo v škatlo…
Foto: manimo.si/Storitve/zracne-zascitne-blazine/
Ko prazen prostor ni več samo logistični problem
Uredba (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži oziroma PPWR se uporablja od 12. avgusta 2026, posamezne zahteve pa se uvajajo postopoma. Med področji, ki bodo v naslednjih letih močno vplivala na način pakiranja, sta zmanjševanje mase in prostornine embalaže ter omejevanje nepotrebnega praznega prostora.
Prazen prostor že danes nekaj stane. Večji paket zasede več prostora v skladišču, na paleti in med transportom, pogosto pa zahteva še dodaten material, ki preprečuje premikanje izdelka.
PPWR temu dodaja novo razsežnost. Pri izračunu deleža praznega prostora se kot prazen šteje tudi prostor, zapolnjen z nekaterimi materiali, med katerimi uredba navaja zračne blazine, mehurčkasto folijo, papirnate izrezke in penasta polnila. Za gospodarske subjekte, ki polnijo skupinsko embalažo, transportno embalažo ali embalažo za elektronsko trgovanje, PPWR v prihodnje določa največji dovoljeni delež praznega prostora.
Vprašanje se zato skoraj ponuja samo: zakaj najprej izbrati prevelik paket in nato iskati material, s katerim bomo zapolnili prostor, ki ga izdelek sploh ne potrebuje?
MANIMO začne tam, kjer se začne problem – pri izdelku
Pri embalaži po meri je mogoče vrstni red obrniti. MANIMO d.o.o. iz Šempetra pri Gorici ima lasten razvoj in proizvodnjo rešitev iz penjenega polietilena EPE in honeycomb kartona, zato je mogoče zaščito prilagoditi dimenzijam, obliki in občutljivosti izdelka.
To je posebej pomembno pri predmetih, ki se ne prilegajo lepo v standardne formate. Elektronska komponenta, avtomobilski del ali kos medicinske opreme morajo biti zaščiteni pred udarci in premikanjem, vendar vsak dodaten centimeter okoli izdelka povečuje tudi končni paket.
EPE omogoča izdelavo zaščitnih elementov različnih oblik in blaži mehanske obremenitve. Pri razvoju pa ni pomembna samo izbira materiala, temveč tudi, koliko ga je dejansko potrebnega in na katerih mestih.
Nekaj centimetrov pri enem kosu se skoraj ne pozna. Pri tisoč paketih je zgodba drugačna. Razlika se začne kazati na paletah, policah v skladišču in v prostoru, ki ga blago zasede med prevozom.
Foto: manimo.si/Storitve/zracne-zascitne-blazine/
PPWR zelo konkretno posega v prazen prostor
Evropska uredba ne ostaja pri splošnem priporočilu, naj bo embalaže manj. Gospodarski subjekti, ki polnijo skupinsko embalažo, transportno embalažo ali embalažo za elektronsko trgovanje, bodo morali zagotoviti, da največji delež praznega prostora ne presega 50 odstotkov. Zahteva začne veljati do 1. januarja 2030 oziroma tri leta po začetku veljavnosti ustreznih izvedbenih aktov, če bo ta datum poznejši.
Evropska komisija mora do 12. februarja 2028 sprejeti izvedbene akte z metodologijo za izračun tega deleža. Pri njej mora med drugim upoštevati posebnosti nepravilno oblikovanih in občutljivih izdelkov ter primere, pri katerih je določen prostor potreben za njihovo zaščito.
Pri prodajni embalaži sprememba prihaja prej. Do 12. februarja 2028 bodo morali gospodarski subjekti, ki jo polnijo, prazen prostor zmanjšati na najmanjšo mero, potrebno za zagotavljanje njene funkcionalnosti, vključno z zaščito izdelka.
Ta zadnja podrobnost je ključna. Evropska pravila ne zahtevajo, da podjetje zaradi nekaj centimetrov manjšega paketa tvega poškodbe blaga.
Cilj torej ni najmanjša škatla. Cilj je škatla brez prostora, ki nima nobene naloge.
Prihranek materiala hitro izgine, če izdelek prispe poškodovan
To je meja, ki je pri optimizaciji embalaže ni mogoče preskočiti. Slabše zaščiten izdelek lahko pomeni reklamacijo, vračilo, novo pakiranje in nov transport. Nekaj prihranjenih gramov materiala takrat hitro izgubi smisel.
Pri MANIMO se zaščita po meri razvija glede na lastnosti izdelka in obremenitve, ki jih mora prestati. EPE ali konstrukcija iz honeycomb kartona lahko izdelek držita na določenem mestu in zaščitita njegove občutljive dele, ne da bi bilo treba ves preostali prostor zapolniti z dodatnim materialom.
Pri takšnih izdelkih je lahko natančno pozicioniranje v paketu enako pomembno kot debelina zaščitnega materiala.
Zato pri razvoju ni najbolj zanimivo vprašanje »koliko lahko odvzamemo?«, ampak »kje zaščito dejansko potrebujemo?«.
Škatla je samo en del pakiranja
PPWR bo v prihodnjih letih vplival tudi na reciklabilnost, minimizacijo mase in prostornine, uporabo nekaterih snovi ter pri določenih vrstah plastične embalaže na delež reciklirane vsebine. Toda v proizvodnji se spremembe ne ustavijo pri konstrukciji paketa.
Izdelek je treba zaščititi, oviti ali povezati, zapreti, označiti in pripraviti za skladišče oziroma odpremo. MANIMO zato poleg lastnega razvoja in proizvodnje po meri ponuja EPE folije, vrečke in formate, mehurčkaste in stretch folije, PE vreče in prekrivne folije, povezovalne trakove, vogalnike, zaščitne profile ter različne rešitve za zaščito izdelkov med skladiščenjem in transportom.
V ponudbi imajo tudi pakirne stroje in naprave za različne faze procesa, med drugim za ovijanje, povezovanje, etiketiranje ter formiranje in lepljenje škatel.
Pri večjem številu pošiljk lahko zato pregled embalaže hitro preraste v pregled celotnega pakirnega mesta. Koliko materiala se porabi? Koliko ročnih korakov zahteva posamezen paket? Je način dela prilagojen izdelku ali se je ohranil predvsem zato, ker ga podjetje uporablja že leta?
Včasih največja sprememba ni nova škatla.
Pred novo embalažo je vredno vzeti v roke merilni trak
PPWR ne pomeni, da mora podjetje čez noč zavreči vse, kar uporablja danes. Posamezne zahteve imajo različne roke, zato je lahko prvi korak precej preprostejši: izmeriti obstoječi paket in pogledati, kaj je v njem.
Koliko prostora ostane okoli izdelka? Zakaj je tam? Je potreben zaradi zaščite ali samo zato, ker je bila nekoč izbrana standardna dimenzija? Koliko polnila je potrebnega, da se izdelek ne premika? Bi drugačna konstrukcija opravila isto nalogo z manjšo prostornino?
Pri enem paketu je lahko razlika zanemarljiva. Če podjetje enako rešitev uporabi več tisočkrat na leto, postanejo majhne številke precej večje.
MANIMO naročnikom zagotavlja tudi tehnično podporo pri izbiri izdelkov glede na njihove potrebe in proizvodni proces. Končni odgovor zato ni nujno vedno embalaža po meri. V enem primeru je lahko smiselna drugačna zaščita, v drugem drug material, drugje pa sprememba načina pakiranja ali ustreznejša oprema.
Pravna stran PPWR ostaja ločena. Konkretne obveznosti so odvisne od vloge posameznega gospodarskega subjekta in vrste embalaže, zato MANIMO nastopa kot ponudnik razvoja, proizvodnje, materialov in opreme za pakiranje, ne kot pravni svetovalec za uredbo.
Foto: manimo.si/Storitve/zracne-zascitne-blazine/
Najboljša embalaža morda sploh ni najmanjša
Leto 2030 bo pomemben mejnik. Poleg omejevanja praznega prostora bodo začele učinkovati pomembne zahteve glede reciklabilnosti, evropska pravila pa bodo do takrat še močneje posegla tudi na področje minimizacije embalaže.
Za podjetje, ki danes razvija rešitev za večletno uporabo, je zato smiselno pogledati nekoliko dlje od naslednje dobave. Material, konstrukcija in dimenzije, izbrani danes, lahko odločajo o tem, koliko prilagoditev bo potrebnih čez nekaj let.
Pri MANIMO d.o.o. lahko razvoj začnejo pri izdelku. Za enega bo primerna oblikovana zaščita iz EPE, za drugega konstrukcija iz honeycomb kartona, pri tretjem bo več pomenila sprememba materiala ali samega postopka pakiranja.
PPWR temu dodaja nove zahteve, osnovnega testa pa ne spreminja: izdelek mora na cilj priti nepoškodovan.
Razlika je v tem, da bo vse težje upravičiti material in prostor, ki na tej poti ne opravljata nobene naloge.