Arheologi in prostovoljci so na severovzhodu Madžarske naleteli na redko najdbo iz železne dobe. V zemlji sta drug ob drugem ležala keltska sulična ost in sklop kovinskih delov nekdanjega lesenega ščita – prve takšne najdbe, ki jo poznajo z območja Erdőbényeja.
Korodirana sulična ost in kovinski deli ščita ponazarjajo keltsko arheološko najdbo na severovzhodu Madžarske. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Najpomembnejša predmeta sta ležala drug ob drugem
Najdba prihaja iz okolice Erdőbényeja v županiji Borsod-Abaúj-Zemplén na severovzhodu Madžarske. Med septembrskimi terenskimi raziskavami so arheologi odkrili več kovinskih predmetov in odlomkov keramike, največ pozornosti pa sta pritegnila keltska sulična ost in sklop delov ščita.
Med najdbami izstopata predvsem zato, ker nista bila raztresena po najdišču, ampak sta ležala skupaj. Za arheologe je pomembno predvsem to, da sta bila predmeta najdena skupaj in da poznajo njun natančen položaj.
Madžarski narodni muzej je po poročanju madžarskih medijev najdbo označil za prvi takšen sklop, znan z območja Erdőbényeja. To ne pomeni, da gre za prvi keltski ščit ali sulico, odkrito na Madžarskem, temveč da primerljivega sklopa na tem območju doslej še niso dokumentirali.
Celoten lesen ščit se ni ohranil
Beseda »ščit« lahko ob novici hitro ustvari napačno predstavo. Arheologi namreč iz zemlje niso dvignili celega lesenega ščita.
Ohranili so se njegovi kovinski deli. Med njimi je ročaj z zadnje strani nekdanjega lesenega ščita ter par kovinskih elementov z njegove sprednje strani. Leseni del se skozi stoletja ni ohranil.
Kovinski elementi kljub temu omogočajo vpogled v to, kako je bil predmet sestavljen. Ob njih odkrita sulična ost pa najdbo naredi še zanimivejšo, čeprav za zdaj ni mogoče zanesljivo povedati, komu je oprema pripadala in kako je končala prav na tem mestu.
Območje raziskujejo od leta 2024
Odkritje ni rezultat naključnega kopanja. Sistematično arheološko kartiranje Erdőbényeja in njegove okolice poteka od leta 2024.
Terensko delo vključuje preglede površja in strokovno nadzorovano uporabo detektorjev kovin. Arheologi tako evidentirajo že znana najdišča in iščejo nova, septembrske raziskave pa so poleg keltskega sklopa prinesle še druge kovinske predmete in keramiko.
Pri projektu sodelujejo strokovnjaki, povezani z Nacionalnim arheološkim inštitutom Madžarskega narodnega muzeja, Univerzo Eötvös Loránd (ELTE) in Univerzo v Miskolcu, pri terenskem delu pa pomagajo tudi prostovoljci.
Kako veliko lahko o preteklosti pove že sama sestava najdbe, kažejo tudi druga arheološka odkritja. Pri 18,5 kilograma vikinškega srebra, ki so ga nedavno odkrili na Danskem, raziskovalcem ni veliko povedala samo količina srebra, temveč tudi sestava zaklada in predmeti, ki so bili shranjeni skupaj.
Zakaj sta ščit in sulica ostala skupaj?
Prav to je eno od vprašanj, na katero za zdaj ni zanesljivega odgovora. Prav tako ostaja odprta natančnejša datacija predmetov.
Brez dodatnih dokazov bi bilo zato prehitro govoriti o grobu, namernem zakopu ali kakšnem drugem konkretnem dogodku. Več odgovorov bi lahko dali drugi predmeti in sledovi, odkriti v neposredni okolici.
Pod vinogradi se skriva precej starejša zgodovina
Erdőbénye danes poznamo predvsem kot del vinorodne pokrajine Tokaj. Toda nekaj kovinskih predmetov, ki so septembra prišli iz zemlje, je razkrilo precej starejšo plast njegove zgodovine.
Ščit je izgubil svoj leseni del, sulica svojega lastnika, njuna skupna zgodba pa je po stoletjih pod zemljo šele začela prihajati na dan.