Kar naj bi bilo običajno urejanje vrta pred postavitvijo nove terase, se je na Danskem spremenilo v izjemno arheološko odkritje. Pod zemljo je bilo skritih 18,5 kilograma srebra – približno 700 predmetov in fragmentov iz vikinške dobe, ki skupaj sestavljajo največji doslej znani vikinški srebrni zaklad na Danskem.

Vikinški srebrni zaklad, kakršnega je med urejanjem terase na Danskem po naključju odkril lastnik vrta. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Namesto nekaj ur dela ga je čakalo presenečenje življenja

Vse se je začelo na zasebnem vrtu v Rebildu na severu Danske. Lastnik je odstranjeval travo, kamenje in gramoz, da bi pripravil prostor za novo tlakovano teraso, ko je njegovo orodje zadelo ob nekaj nenavadnega. Sprva je pomislil na staro železo ali kos žice, nato pa so se med previdnim odstranjevanjem zemlje začeli pojavljati kovinski predmeti.

Kmalu je postalo jasno, da ne gre za običajne ostanke. Iz zemlje so prihajali nakit, kovanci in srebrne palice. Najditelj, ki želi ostati anonimen, je junija povsem po naključju naletel na zaklad, ki je bil pod zemljo skrit približno tisočletje.

Po podatkih Nordjyske Museer najdba skupaj tehta 18,5 kilograma in je skoraj trikrat težja od Terslevskega zaklada, ki je s približno 6,5 kilograma srebra doslej veljal za največji znani danski srebrni zaklad iz vikinške dobe.

Okoli 700 predmetov in majhno Thorovo kladivo

Zaklad je bil v 10. stoletju spravljen v glineno posodo. Arheologi so našteli približno 700 predmetov in fragmentov, med katerimi so srebrne palice, zapestnice, kovanci, razrezani kosi srebra in majhno Thorovo kladivo. Okoli 320 predmetov s skupno težo 6,4 kilograma je ostalo v prvotni posodi, preostali pa so bili raztreseni po zemlji okoli nje.

Velika količina srebra je le eden od razlogov, zakaj je najdba tako pomembna. Sestava zaklada razkriva tudi način, kako je srebro v vikinški dobi predstavljalo bogastvo in služilo kot plačilno sredstvo. V svetu, kjer vrednosti niso vedno določali kovanci z vnaprej določeno nominalo, je bila pogosto ključna teža srebra.

To pojasnjuje številne srebrne palice in predmete, razrezane na manjše dele. Za arheologe so prav ti kosi dragocen dokaz o tem, kako je v vikinški dobi delovalo plačevanje s srebrom.

Kovanci vodijo vse do Anglije in islamskega sveta

Med najdbami je 47 celih kovancev in njihovih fragmentov, med njimi tako anglosaški kot arabski primerki. Njihov izvor kaže, da severna Danska v 10. stoletju ni bila izolirano območje, ampak del trgovskih in gospodarskih povezav, ki so segale daleč proti vzhodu in zahodu.

Posebej zanimiv je najmlajši kovanec v zakladu. Po podatkih Nationalmuseet je bil skovan v Yorku med letoma 921 in 925, ko so mestu vladali Vikingi. Na njem se pojavljata meč in kladivo, hkrati pa napis, povezan s svetim Petrom – nenavadna kombinacija iz obdobja, ko so se na severu Evrope prepletali staronordijski in krščanski simboli.

Arabski dirhami odpirajo še širši pogled. Srebrni kovanci iz islamskega sveta so po dolgih trgovskih poteh prihajali vse do Skandinavije, kjer njihova prisotnost danes priča o presenetljivo obsežnih povezavah vikinškega sveta.

Na srebrni palici so našli skrivnostne rune

Med približno 700 predmeti je tudi srebrna palica z vrezanimi runami. Napis je mogoče brati kot »hutu«, vendar njegov pomen še ni pojasnjen. Raziskovalci preverjajo, ali bi lahko bil povezan z imenom, lastništvom ali drugo oznako srebra.

Tudi razporeditev posameznih srebrnih palic je zanimiva. Arheologi preučujejo možnost, da niso bile zbrane naključno, temveč razvrščene glede na težo in s tem vrednost. Če bodo nadaljnje analize to potrdile, bi lahko zaklad ponudil še podrobnejši vpogled v način merjenja in shranjevanja premoženja v vikinški dobi.

Najdba bo zdaj podrobneje pregledana v okviru danskega postopka danefæ, ki je namenjen arheološko in zgodovinsko pomembnim predmetom. Strokovnjaki bodo lahko natančneje določili izvor posameznih kosov in okoliščine, v katerih je bil zaklad sestavljen.

Zakaj je nekdo zakopal 18,5 kilograma srebra?

Na to vprašanje za zdaj ni dokončnega odgovora. Ker je bil zaklad odkrit sredi današnjega stanovanjskega območja, arheologi še ne morejo zanesljivo povedati, kakšno je bilo to območje v 10. stoletju. Tam bi lahko stala naselbina, v bližini bi lahko potekala pomembna pot, mogoče pa je bilo mesto izbrano prav zato, ker je bilo dovolj odmaknjeno za skrivanje bogastva.

Arheologi pri zakopanih kovinskih predmetih preverjajo tudi okoliščine njihove odložitve, saj vsi zakladi niso nastali iz istega razloga. Na Dnevnih Novicah smo denimo že pisali o primeru, ko je bronasti zaklad razkril sledi obredne daritve. Pri najdbi iz Rebilda pa za zdaj ni dokazov, da bi bilo 18,5 kilograma srebra zakopanih iz obrednih razlogov.

Zaklad iz Rebilda zato ni pomemben samo zaradi rekordne količine srebra. V enem najdišču združuje sledi povezav z Anglijo in islamskim svetom, vikinškega načina plačevanja ter obdobja, ko so se na severu Evrope prepletali stari nordijski in krščanski simboli. Kar je približno tisočletje ostalo skrito pod zemljo, lahko zdaj razkrije precej več kot le zgodbo o izgubljenem bogastvu.