Slovenija na področju umetne inteligence stopa v precej pomembnejše obdobje. Letos je sprejela novo strategijo do leta 2030, pripravlja zmogljivejšo računalniško infrastrukturo, razvija slovensko tovarno umetne inteligence ter se vključuje v velike evropske in mednarodne projekte. Premiki zadnjih mesecev kažejo, da želi država v prihodnjih letih narediti več kot zgolj uporabljati tehnologijo, razvito drugje.

Podatkovna in računalniška infrastruktura bo eden ključnih temeljev razvoja umetne inteligence v Sloveniji. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Pot do leta 2030 je začrtana

Vlada je 5. marca 2026 sprejela Nacionalno strategijo za umetno inteligenco do leta 2030. V njej je določenih pet strateških ciljev, ki segajo od razvoja domačih zmogljivosti in širše uporabe umetne inteligence do krepitve znanja in mednarodnega sodelovanja.

V ozadju je precej več kot uporaba orodij, kakršna danes pozna že skoraj vsak uporabnik interneta. Načrti vključujejo podatkovno in računalniško infrastrukturo, nacionalno platformo za umetno inteligenco, jezikovne modele in programska orodja. Svoje mesto ima tudi slovenščina. Država želi zagotoviti podatkovne vire in tehnologije, ki bodo omogočali razvoj sistemov, prilagojenih slovenskemu jeziku.

Po podatkih Nacionalne strategije za umetno inteligenco do leta 2030 naj bi se uporaba UI širila v gospodarstvu, znanosti, javnem sektorju in civilni družbi. Med cilji so tudi tehnološka, podatkovna in jezikovna suverenost ter razvoj varnih in zaupanja vrednih rešitev.

V središču načrtov je slovenska tovarna umetne inteligence

Eden največjih konkretnih projektov je Slovenska tovarna umetne inteligence oziroma SLAIF. Ime je nekoliko zavajajoče – ne gre za tovarno s proizvodnimi linijami, ampak za tehnološko okolje, ki bo združevalo zmogljivo računalniško infrastrukturo, podatke, znanje in podporne storitve.

Na Dnevnih Novicah smo že poročali, kako je Slovenija že februarja zagnala projekt Slovenske tovarne umetne inteligence. Danes je precej bolj jasno, da bo SLAIF eden glavnih slovenskih projektov na področju umetne inteligence.

Po trenutno objavljenih državnih podatkih je njegova skupna vrednost 135 milijonov evrov. Jedro bo nov superračunalnik, optimiziran za umetno inteligenco. Nameščen bo v podatkovnem centru Arnesa pri Dravskih elektrarnah Maribor, do leta 2027 pa naj bi nadomestil obstoječi superračunalnik Vega.

Zakaj je to pomembno? Zahtevnejših modelov umetne inteligence ni mogoče razvijati brez velike računalniške moči. Takšna infrastruktura je draga in za manjša podjetja ali raziskovalne skupine pogosto nedosegljiva. Do novih zmogljivosti naj bi zato dostopali tudi podjetja, raziskovalci in javne organizacije.

Slovenija je del precej večje evropske zgodbe

Evropska komisija SLAIF uvršča med evropske tovarne umetne inteligence, ki nastajajo ob superračunalniških centrih po Evropi. Namen mreže je med drugim omogočiti dostop do računalniških zmogljivosti in storitev, potrebnih za razvoj modelov in drugih rešitev UI.

O velikosti evropskih ambicij veliko pove denar. Po podatkih Evropske komisije bodo skupne naložbe Komisije, držav članic in pridruženih držav v superračunalniško infrastrukturo ter tovarne umetne inteligence prek skupnega podjetja EuroHPC v obdobju 2021–2027 dosegle 10 milijard evrov.

Za Slovenijo je dostop do takšne mreže še posebej pomemben. Domači trg je majhen, gradnja najzmogljivejše infrastrukture pa izjemno draga. Slovenski raziskovalci in podjetja lahko prek evropskega okolja pridejo do računalniških zmogljivosti, znanja in partnerjev, ki bi jih bilo precej težje zagotoviti samo znotraj države.

Slovenščina je pomemben del tehnološke zgodbe

Ob superračunalnikih in milijonskih naložbah se hitro izgubi del zgodbe, ki ga bomo kot uporabniki morda občutili precej neposredno – kako dobro bo umetna inteligenca znala slovensko.

Veliki modeli so praviloma najmočnejši v jezikih, za katere imajo na voljo ogromne količine kakovostnih digitalnih podatkov. Slovenščina je v primerjavi z angleščino ali drugimi velikimi svetovnimi jeziki seveda precej manjša, zato je razvoj lastnih podatkovnih virov, jezikovnih tehnologij in modelov pomembnejši, kot se zdi na prvi pogled.

Ne gre samo za to, ali bo klepetalnik pravilno razumel vprašanje. Jezikovne tehnologije se uporabljajo pri iskanju informacij, prevajanju, izobraževanju, digitalnih javnih storitvah in poslovnih procesih. Brez domačega razvoja bi bila Slovenija pri takšnih rešitvah bolj odvisna od tehnologij, ustvarjenih predvsem za večje jezike in trge.

September je prinesel dva nova premika

Slovenija je 18. septembra pristopila k skupni deklaraciji v okviru projekta IPCEI AI, ki je usmerjen v razvoj širšega evropskega ekosistema umetne inteligence.

Številke so velike. Projekt je po podatkih Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport trenutno ocenjen na nekaj več kot devet milijard evrov, vanj pa je vključenih več kot 1.500 visokotehnoloških podjetij iz 19 držav članic.

Med področji so razvoj temeljnih modelov, napredne metode njihovega prilagajanja, dostop do kakovostnih industrijskih podatkov in razvoj rešitev za posamezne gospodarske sektorje. Slovenskim podjetjem se s tem odpirajo tudi možnosti za neposredno sodelovanje s partnerji iz drugih držav.

Ministrstvo navaja, da imajo slovenska podjetja med sodelujočimi državami sklenjenih največ partnerstev za čezmejno sodelovanje. To je vsekakor zanimiv podatek, vendar bo pravo merilo prišlo pozneje: koliko teh povezav bo pripeljalo do konkretnih projektov, izdelkov ali storitev.

Šest dni pozneje še podpis z ZDA

Dogajanje se s tem ni končalo. Slovenija je 24. septembra v New Yorku podpisala skupno izjavo o partnerstvu z Združenimi državami Amerike na področju umetne inteligence. Dokument je povezan z ameriško pobudo Pax Silica.

Tu je pomembna podrobnost: Slovenija s podpisom še ni postala članica pobude. Po pojasnilih države gre za prvi korak v morebitnem postopku vključevanja.

Sodelovanje sega tudi na področja, o katerih se ob umetni inteligenci govori nekoliko manj, čeprav so zanjo ključna: računalniško infrastrukturo, polprevodnike, energijo in dobavne verige. Brez zmogljivih čipov, podatkovnih centrov in dovolj energije tudi najnaprednejši modeli ne morejo delovati.

Prav tu se pokaže, kako zelo se je zgodba o umetni inteligenci spremenila. Še pred nekaj leti je bila v ospredju predvsem programska oprema. Danes je razvoj UI vse bolj tudi vprašanje infrastrukture, energije, industrije in dostopa do najnaprednejše tehnologije.

Veliki načrti so tu. Zdaj prihaja težji del

Slovenija ima novo nacionalno strategijo, projekt lastne tovarne umetne inteligence, načrtovan nov superračunalnik, vključuje se v evropske projekte in odpira vrata tesnejšemu sodelovanju z ZDA. Načrtov torej ne manjka.

Toda strategije, milijoni in novi računalniki sami po sebi še niso zagotovilo za uspeh. Naslednja leta bodo pokazala, ali bodo novo infrastrukturo dejansko uporabljala slovenska podjetja in raziskovalci, ali bodo iz nje nastajale domače rešitve ter ali bo razvoj mogoče občutiti tudi zunaj tehnološkega sektorja.

Do leta 2030 zato morda ne bo najpomembnejše vprašanje, kako zmogljiv superračunalnik bo imela Slovenija. Precej pomembneje bo, kaj bomo z njim znali narediti – in ali bo Slovenija umetno inteligenco prihodnosti predvsem uporabljala ali pa bo del nje znala razviti tudi sama.