Agencija Evropske unije za azil je pred kratkim objavila svoj polletni pregled najnovejših trendov pri iskanju azilov. V dokumentu piše, da se je število prošenj za azil v prvi polovici leta 2026 v državah skupine EU+ še naprej zmanjševalo. Ker analiza temelji na državah izvora prosilcev za azil, migranti pa se velikokrat selijo zaradi kriznih dogodkov, so za drugi del leta možna tudi predvidevanja, od kje bi jih lahko prišlo precej več.
Prosilci za azil migrirajo zaradi različnih vzrokov (foto: pxhere.com)
Najnovejše poročilo Agencije Evropske unije za azil (EUAA) pravi, da so od prvega januarja in do zadnjega dne junija letos v 27-ih državah članicah EU, Norveški in Švici (skupina EU+) pristojni organi prejeli približno 332.000 prošenj za mednarodno zaščito. To predstavlja za 17 odstotkov manj prošenj kot v istem obdobju lanskega leta 2025 in najnižje število v prvem polletju vse od ‘koronavirusnega’ leta 2021.
Ta upad je bil po ocenah EUAA predvsem posledica manjšega števila prošenj venezuelskih, sirskih, kolumbijskih, ukrajinskih in turških državljanov. Po drugi strani so največ prošenj in sicer približno 39.000, vložili Afganistanci, sledili so Venezuelci s 33.000 in državljani Bangladeša z 20.000 prošnjami. Najbolj priljubljena ciljna država v EU+ je ostala Francija, ki je v prvih 6 mesecih leta prejela okrog 69.000 prošenj za azil.
Druga je bila Italija s 66.000 prošnjami, Španija in Nemčija pa sta jih prejeli vsaka po približno 55.000. Te 4 največje države EU so skupaj prejele približno tri četrtine vseh prošenj, medtem ko jih je glede na število prebivalcev presenetljivo največ prejela Grčija – 23.363. Delež prošenj, pri katerih je bila zaščita že odobrena, pa ostaja nizek. Konec junija 2026 je na odločitve na prvi stopnji čakalo približno 770.000 primerov, kar je 8 % manj kot leto prej.
»31 % odločitev prve stopnje o prošnjah za mednarodno zaščito v EU+ je privedlo do podelitve statusa begunca ali subsidiarne zaščite, kar je nizka ‘stopnja priznavanja’, podobna kot leta 2025. Status begunca je bil še naprej odobren pogosteje kot subsidiarna zaščita. V prvi polovici leta 2026 je bilo Sircem izdanih skoraj 45.000 odločb, stopnja priznavanja pa je bila 19 % v primerjavi z 28 % leta 2025 in 90 % leta 2024.
Veliko število odločb je bilo izdanih tudi državljanom z zelo nizkimi stopnjami priznavanja, vključno z Bangladešani (3 %), Venezuelci (3 %), Egipčani (2 %) in Perujci (3 %). Čeprav je upad števila prošenj nekoliko zmanjšal pritisk na azilne sisteme in so bile nerešene zadeve na prvi stopnji znatno zavrnjene, ostaja skupno število primerov precejšnje, zlasti v fazi pritožbe in pregleda,« so sporočili z EUAA.
Slovenija je v prvem polletju 2026 prejela 887 prošenj za azil, kar je sicer v spodnji polovici razvrstitve držav EU+, a je vseeno pred npr. Dansko, Portugalsko in Češko. Ker analiza temelji na državah izvora prosilcev za azil, migranti pa se velikokrat selijo zaradi kriznih dogodkov, so za drugi del leta že možna predvidevanja, od kje bi jih lahko prišlo precej več.
Na prvem mestu je Iran, kjer vlada hiperinflacija, zmanjkuje goriva in se sesuva celoten sistem delovanja države, medtem ko nasilen verski fanatizem ne misli prepustiti oblasti. Morda bi lahko prišlo do novega vala beguncev z Libanona in Iraka, kar bo odvisno širjenja od vojaških spopadov. Številke prosilcev za azil iz Afganistana in Bangladeša pa najbrž v naslednjih mesecih ne bodo drastično upadle.