Na Hrvaškem so septembra odprli močno nadgrajeno turistično atrakcijo, za katero so namenili približno 6,3 milijona evrov. V dalmatinskem zaledju obiskovalce zdaj čakajo 360-stopinjsko multimedijsko doživetje, več kot 100 metrov dolgo projekcijsko platno in prizor, ki ga je skoraj nemogoče spregledati – devet metrov visoka skulptura drniškega pršuta.

Dalmatinska zagora je znana po kamnitih hišah in dolgoletni tradiciji pridelave pršuta. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Skoraj 6,3 milijona evrov za novo podobo Etnolanda

V Pakovem Selu pri Drnišu so septembra predstavili močno nadgrajeni Etnoland, tematski park, posvečen življenju in običajem Dalmatinske zagore. Projekt Zelena in digitalna tranzicija Tematskega parka Dalmati je bil vreden približno 6,29 milijona evrov, od tega je bilo več kot tri milijone evrov zagotovljenih iz hrvaškega Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, navaja Šibensko-kninska županija.

Naložba je precej spremenila podobo parka. Nadgradili so tako imenovano Didovo hišo, dodali multimedijske in interaktivne vsebine ter postavili tri monumentalne skulpture iz kortenskega jekla. Ena od njih je že zaradi svojih mer skoraj nemogoče spregledati.

Več kot 100 metrov slike okoli obiskovalca

Tehnološko največja novost se skriva v notranjosti. Multimedijski prikaz je zasnovan v 360 stopinjah, projekcijsko platno pa je dolgo več kot 100 metrov. Obiskovalec zato dogajanja ne spremlja le na zaslonu pred seboj, ampak ga slika obdaja.

V središču pripovedi je resnična zgodba Šime Lokasa, pradedka lastnika Etnolanda Joška Lokasa. Šime je domači kraj zamenjal za New York, pozneje pa se je vrnil v Dalmacijo. Njegova življenjska pot je postala izhodišče za pripoved o odhodu v tujino in vrnitvi domov. V prenovljeni Didovi hiši obiskovalci medtem spoznavajo, kako so nekoč živeli prebivalci tega dela Dalmacije.

Podoben premik k sodobnejšemu predstavljanju znamenitosti je mogoče opaziti tudi drugod na Hrvaškem. Na Dnevnih Novicah smo nedavno predstavili, kako so Brioni ponoči dobili povsem novo podobo s pomočjo svetlobe in projekcij.

Velikanske skulpture imajo lokalno zgodbo

Za tri monumentalne skulpture v parku je poskrbel akademski kipar Nikola Vudrag. Največ pozornosti pritegne devet metrov visoka upodobitev drniškega pršuta, pri kateri izbira motiva ni naključna. Drniški pršut je ena najbolj prepoznavnih posebnosti tega območja in ima na ravni Evropske unije zaščiteno geografsko označbo.

Zgodba parka se ni začela letos

Etnoland je obiskovalce sprejemal že dolgo pred letošnjo veliko investicijo. V Pakovem Selu so zbirali tradicionalne predmete in ohranjali etnografsko zbirko, skozi katero je mogoče spoznati nekdanje življenje v tem delu Dalmacije. Ohranjanje tamkajšnje etnografske dediščine se pojavlja tudi v programih hrvaškega Ministrstva za kulturo in medije.

Etnoland se je skozi leta vključil tudi v življenje širšega območja. Mesto Drniš ga je med drugim vključilo v programe, skozi katere mlajše generacije spoznavajo običaje in tradicijo drniškega kraja.

Drugačna Dalmacija, le nekaj kilometrov od Narodnega parka Krka

Pakovo Selo leži med Drnišem in Šibenikom, v Dalmaciji, ki jo na turističnih fotografijah vidimo precej redkeje. Namesto plaž in marin so tukaj v ospredju kamnita notranjost, majhni kraji in zgodbe ljudi, ki so na tem območju živeli več generacij. Ker je v bližini Narodni park Krka, se lahko obisk Etnolanda poveže tudi z izletom po tem delu Hrvaške.

Za Pakovo Selo tudi ni treba čakati na naslednje poletje. Jeseni se turistični vrvež umiri, temperature pa so prijetnejše za raziskovanje notranjosti Dalmacije. Pred odhodom je vseeno priporočljivo preveriti aktualne termine obiskov.

Kdor je območje med Šibenikom in Drnišem doslej poznal predvsem skozi avtomobilsko steklo na poti proti morju, ima zdaj dober razlog za postanek. Težko pa bo zgrešil, da je prispel na pravo mesto – devet metrov visok pršut ni ravno običajen kažipot.