Nekaj krompirja, jajce, sir in nadev po želji – to je skoraj vse, kar potrebujete za nekoliko drugačno kosilo ali večerjo. Namesto klasične tortilje lahko pripravite zlato zapečeno krompirjevo osnovo, jo napolnite s sestavinami, ki jih imate pri roki, in v približno pol ure postavite na mizo konkreten obrok.

Hrustljava krompirjeva osnova lahko namesto tortilje objame piščanca, zelenjavo in jogurtovo omako. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Tokrat krompir ne bo priloga

Krompir najpogosteje kuhamo, pečemo ali pretlačimo v pire, tokrat pa bo nosil celoten obrok. Grobo naribanega povežemo z jajcem in sirom ter razporedimo po pekaču. V pečici se sir stopi, robovi krompirja porjavijo, nastalo podlago pa lahko obložimo in prepognemo podobno kot tortiljo.

Prednost je tudi v tem, da krompirja ni nujno lupiti. Britanske prehranske smernice na portalu GOV.UK pri krompirju, kadar je to primerno, priporočajo ohranitev lupine, saj tako zaužijemo več vlaknin, vitaminov in mineralov. V tem primeru ga pred ribanjem le zares dobro operite.

Za dve do tri porcije boste potrebovali:

• 500 g krompirja,
• 1 jajce,
• 80 g naribanega sira,
• 200 g že pečenega ali kuhanega piščančjega mesa,
• 1 manjši paradižnik,
• nekaj listov solate,
• 3 žlice gostega navadnega ali grškega jogurta,
• 1 čajno žličko limoninega soka,
• sol in poper,
• po želji drobnjak, peteršilj, česen ali druga zelišča.

Če iščete še kakšno podobno rešitev za dneve, ko se vam ne ljubi dolgo stati ob štedilniku, smo zbrali tudi še več idej za hitro kosilo iz le nekaj sestavin.

Trik je v kuhinjski krpi

Opran krompir grobo naribajte, stresite na čisto kuhinjsko krpo, zavijte in močno ožemite. Presenečeni boste, koliko tekočine lahko ostane v naribanem krompirju. Če je odstranite čim več, se bo med peko lepše zapekel in bo lažje obdržal obliko.

Ožeti krompir stresite v skledo ter mu primešajte jajce, približno dve tretjini sira, malo soli in popra. Pekač obložite s papirjem za peko in maso razporedite v tanjši pravokotnik. Ni treba loviti popolnih robov. Pomembneje je, da je debelina čim bolj enakomerna. Na koncu dodajte še preostanek sira.

Pečico segrejte na 200 stopinj Celzija in pecite približno 25 do 30 minut. Natančnega trenutka ne določa časovnik, ampak krompir: površina naj bo zlato zapečena, robovi nekoliko temnejši, sredina pa pečena. Pred nadevanjem ga pustite nekaj minut na pekaču.

Medtem pripravite vse, kar bo šlo v sredino

Za hitro omako zmešajte jogurt, limonin sok in zelišča. Narežite paradižnik in pripravljeno piščančje meso ter operite solato. Nato na pečeni krompir razporedite nadev, dodajte nekaj omake in vse skupaj previdno prepognite.

Ni pa razloga, da bi se držali prav te kombinacije. Pečena paprika, bučke, koruza, fižol ali mocarela lahko piščanca delno ali povsem nadomestijo. V jogurtovo omako lahko vmešate česen, malo gorčice ali čilija. Pazite predvsem pri zelo sočnem nadevu – preveč tekočine bo sčasoma zmehčalo tisto, kar smo v pečici tako lepo zapekli.

Če kuhate za več ljudi, lahko krompirjevo maso že na začetku razdelite na dva ali tri manjše pravokotnike. Tako dobi vsak svojega, poleg tega pa lahko vsak izbere drugačen nadev.

Če piščanca pečete posebej, ne ugibajte

Pri že pečenem ali kuhanem piščancu tega koraka ni. Če za recept pripravljate surovo meso, pa mora biti pred serviranjem ustrezno toplotno obdelano.

Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) opozarja, da barva in tekstura nista zanesljiva pokazatelja varnosti mesa. Ameriška Služba za varnost hrane in inšpekcijski nadzor (USDA FSIS) za perutnino navaja najmanjšo varno notranjo temperaturo 165 stopinj Fahrenheita, kar je približno 74 stopinj Celzija. Najzanesljiveje jo preverite s termometrom za živila.

Najboljši del je morda prav ob robu

Ko enkrat poznate postopek, recept ne zahteva veliko razmišljanja. Krompir ožamete, zmešate, razporedite po pekaču, med peko pa pripravite tisto, kar boste dali v sredino.

Če želite mehkejšo različico, pustite krompir nekoliko debelejši. Za več zapečene površine ga razporedite tanjše in proti koncu peke pozorno spremljajte robove.

In če bodo ti postali nekoliko temnejši od sredine, toliko bolje. Prav hrustljavi robovi utegnejo biti tisti del, zaradi katerega boste naslednjič tortilje pustili v omari.