Le 14 ur potrebuje HD 176071 b, da opravi celoten krog okoli svoje zvezde. Nenavadni planet, oddaljen približno 335 svetlobnih let od Zemlje, je večji in precej težji od našega planeta. Še bolj nenavadna je njegova prihodnost: zaradi ekstremne bližine zvezdi in močnih plimskih sil ga na dolgi rok čaka uničenje.

Umetniška ponazoritev planeta HD 176071 b, ki kroži izjemno blizu svoje matične zvezde. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Leto na tem planetu mine v samo 14 urah

HD 176071 b kroži izjemno blizu svoje matične zvezde. Loči ju le okoli 2,4 milijona kilometrov, kar je približno 1,6 odstotka razdalje med Zemljo in Soncem.

Za en obhod potrebuje približno 14 ur. Medtem ko na Zemlji še ni minil niti en dan, se na HD 176071 b že začne novo leto.

Planet je približno 2,5-krat večji od Zemlje, njegova masa pa dosega okoli 8,5 Zemljine mase. Prav kombinacija velikosti in mase je raziskovalcem ponudila pomemben namig o tem, kaj se skriva v njegovi notranjosti.

Kot poroča Space.com, meritve kažejo, da bi lahko velik delež njegove sestave predstavljala voda. To pa ne pomeni, da so astronomi odkrili povečano različico Zemlje z modrimi oceani.

Veliko vode, vendar povsem drugačen svet

HD 176071 b je zaradi izjemne bližine zvezdi izpostavljen ekstremnim razmeram. Če je vode res toliko, kot kažejo izračuni, tam ne bi obstajala v obliki mirnih oceanov, kakršne poznamo na Zemlji. Zaradi visokih temperatur in tlakov bi bila lahko prisotna v povsem drugačnih fizikalnih stanjih.

Planet je zanimiv še iz enega razloga. Nahaja se v tako imenovani Neptunovi puščavi – območju zelo blizu zvezd, kjer astronomi odkrijejo presenetljivo malo planetov podobne velikosti.

Intenzivno sevanje matične zvezde lahko skozi čas močno spremeni atmosfero bližnjega planeta ali mu odvzame velik del plinastega ovoja. Pri HD 176071 b pa so raziskovalci našli znake, da ima še vedno dinamično atmosfero.

Primerjava starejših podatkov vesoljskega teleskopa Kepler z novejšimi meritvami TESS je pokazala spremembe v količini svetlobe, ki jo planet odbija proti nam.

Po ugotovitvah raziskovalcev z INAF – italijanskega nacionalnega inštituta za astrofiziko bi bile lahko za te spremembe odgovorne vremenske razmere v atmosferi, med drugim nastajanje in premikanje močno odbojnih oblakov.

Za svet, ki kroži tako nevarno blizu svoje zvezde, je to dragocena sled. Astronomi lahko tako spremljajo, kako ekstremno okolje vpliva na atmosfero planeta, ki se močno razlikuje od svetov v našem Osončju.

Opazovali so ga brez prehoda čez zvezdo

HD 176071 b ima še eno posebnost: z našega zornega kota ne prečka diska svoje zvezde.

To astronomom odvzame eno najuspešnejših metod raziskovanja eksoplanetov. Pri tranzitni metodi planet potuje pred zvezdo in za kratek čas zastre majhen del njene svetlobe. Iz ponavljajočih se padcev svetlosti lahko raziskovalci ugotovijo veliko o planetu.

Pri HD 176071 b so morali ubrati drugačno pot.

Spremljali so izjemno majhne spremembe odbite svetlobe med njegovim hitrim kroženjem okoli zvezde ter podatke združili z natančnimi meritvami instrumenta HARPS-N na teleskopu Telescopio Nazionale Galileo na Kanarskih otokih.

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Astronomy & Astrophysics, je pomembna tudi zunaj tega posameznega planetarnega sistema. Kaže namreč, da lahko astronomi pridobijo podatke o lastnostih in atmosferah planetov tudi takrat, ko ti z Zemlje niso vidni v tranzitu čez svojo zvezdo.

To odpira dodatne možnosti za raziskovanje svetov, ki jih je s klasično tranzitno metodo precej težje preučevati.

Zvezda odloča tudi o njegovi prihodnosti

HD 176071 b za svojo izjemno kratko orbito plačuje visoko ceno. Na razdalji le nekaj milijonov kilometrov med njim in zvezdo delujejo zelo močne plimske sile, ki vplivajo na razvoj njegove orbite.

Na dolgi rok ga zato čaka precej drugačna prihodnost kot Zemljo.

Če se bo njegov orbitalni razvoj nadaljeval v tej smeri, se lahko pot planeta nekoč konča v matični zvezdi. Ne govorimo o dogodku, ki bi ga astronomi pričakovali v bližnji prihodnosti, raziskovalci pa za njegovo dokončno uničenje ne določajo preprostega datuma.

HD 176071 b je tako predvsem vpogled v življenje planetov na skrajnem robu svojih sistemov – tam, kjer zvezda ne določa samo njihovega podnebja, temveč lahko nazadnje odloči tudi o njihovem obstoju.

Odkritja zunaj našega Osončja medtem kažejo, kako različni so lahko planetarni sistemi. Med zanimivimi primeri je tudi mega Zemlja GJ 523b, ki odpira drugačna vprašanja o nastanku in sestavi masivnih svetov.

HD 176071 b predstavlja drugo skrajnost: velik in nenavadno vroč planet, ki svojo zvezdo obkroži v samo 14 urah, njegova atmosfera pa kljub ekstremnemu okolju še ni izginila.

Prav zato astronomom ponuja nekaj redkega – možnost opazovati svet, katerega sedanjost je nenavadna, prihodnost pa je tesno povezana z zvezdo, okoli katere kroži.