Border collie že dolgo velja za enega največjih genijev pasjega sveta. Hitro se uči, odlično sodeluje s človekom in slovi po sposobnosti obvladovanja zahtevnih nalog. Toda ko so raziskovalci več kot tisoč psov postavili pred enake kognitivne preizkuse, se je pokazalo nekaj, česar običajne lestvice pasje inteligence ne povedo. Pri nekaterih nalogah je presenetljivo blestela druga pasma – belgijski ovčar malinois.

Belgijski ovčar malinois slovi po izjemnih delovnih in kognitivnih sposobnostih. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Postavite border collieja in belgijskega malinoisa pred težavo, ki je ne moreta rešiti, in morda se je ne bosta lotila na enak način. Eden bo prej pogledal proti človeku, drugi bo dlje vztrajal sam. Prav takšne razlike pomagajo razložiti, zakaj je raziskava pasje inteligence zamajala predstavo, da lahko najpametnejšega psa preprosto postavimo na prvo mesto lestvice.

Border collie si slovesa pasjega genija ni prislužil po naključju. Ti izjemno učljivi ovčarski psi so znani po hitrem odzivanju na človeka, odličnem sodelovanju in sposobnosti učenja zahtevnih nalog. Toda pri vprašanju, katere so najpametnejše pasme psov, obstaja težava, ki jo običajne lestvice pogosto spregledajo.

Kaj sploh pomeni, da je pes pameten? Je inteligentnejši pes, ki brez težav razume človekovo gesto, tisti, ki se zna obvladati in počakati, ali pes, ki ob težavi ne išče pomoči, ampak poskuša rešitev najti sam? Odgovor je precej bolj zapleten od ene številke ob imenu pasme.

Več kot tisoč psov pred enakimi nalogami

Raziskovalci so v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Scientific Reports, analizirali rezultate standardiziranih testov 1.002 psov. V končni vzorec so vključili 13 pasem oziroma skupin, med njimi border collieje, belgijske ovčarje malinoise, nemške ovčarje, zlate in labradorske prinašalce, avstralske ovčarje, hovawarte, šetlandske ovčarje in mešance.

Psi niso reševali nekakšnega pasjega testa IQ, po katerem bi vsak dobil eno končno oceno. Preizkušali so različne sposobnosti: razumevanje človeških gest, samokontrolo, prostorsko reševanje problemov, vztrajnost, vedenje, usmerjeno k človeku, kratkoročni spomin in logično sklepanje. Rezultati so pokazali nekaj pomembnega: pasma, ki blesti pri eni vrsti naloge, ni nujno najboljša tudi pri drugi.

Tu se v zgodbo vključi pes, ki ga večina ljudi prej poveže s policijskim ali vojaškim delom kot z lestvicami pasjih genijev.

Belgijski malinois je pripravil presenečenje

Belgijski ovčar malinois slovi po energiji, hitrosti, odzivnosti in izjemni želji po delu. Pogosto ga vidimo ob policistih, vojakih in reševalcih, kjer od psa pričakujejo veliko več kot samo brezhibno izvajanje osnovnih ukazov. Prav lastnosti, zaradi katerih je postal tako cenjen delovni pes, so v kognitivnih preizkusih pokazale še drugo plat njegovih sposobnosti.

Malinois je bil skupaj z avstralskim kelpijem med najuspešnejšimi pri nalogi, pri kateri so morali psi razumeti človeške geste. Še zanimivejši je bil njegov odziv na problem, ki ga ni bilo mogoče rešiti. Malinoisi in nemški ovčarji so bili med pasmami, ki so najpogosteje poskušale problem reševati samostojno, namesto da bi pomoč iskale pri človeku.

Border collieji so se odzvali drugače.

Eden pogleda človeka, drugi vztraja sam

Pri nerešljivi nalogi so bili border collieji skupaj z avstralskimi kelpiji, zlatimi prinašalci in avstralskimi ovčarji med pasmami, ki so več časa namenile vedenju, usmerjenemu proti človeku. Pri malinoisih in nemških ovčarjih so raziskovalci opazili več samostojnega vztrajanja pri nalogi.

Če bi razliko prevedli v človeški jezik, bi skoraj lahko rekli:

Eden vpraša: »Mi pomagaš?« Drugi: »Bom že sam.«

Psi seveda problema ne premlevajo s takšnimi besedami. Toda razlika lepo pokaže, zakaj je lahko razvrščanje pasem od »najpametnejše« navzdol hitro preveč poenostavljeno. Pes, ki se obrne proti človeku, ni zaradi tega manj inteligenten. Prav sposobnost sodelovanja in iskanja informacij pri človeku je lahko izjemno pomembna kognitivna lastnost, medtem ko lahko samostojno vztrajanje pri problemu kaže povsem drugačen način njegovega reševanja.

Malinois torej ni preprosto »premagal« border collieja. Pokazal je drugačen profil sposobnosti.

Border collie svojega slovesa nikakor ni izgubil

Če je kdo že začel s prestola snemati border collieja, naj še malo počaka. Pri preizkusu samokontrole so bili border collieji in avstralski ovčarji med najuspešnejšimi pasmami. Raziskovalci pojasnjujejo, da je lahko sposobnost zaviranja impulzivnega odziva posebej pomembna pri pastirskih psih, ki morajo pri delu nadzorovati določene nagonske odzive.

Border collie se je pokazal tudi kot izrazito usmerjen k človeku. To se lepo ujema s podobo psa, ki že generacije dela ob človeku, spremlja njegove signale in se nanje hitro odziva. Zato iz rezultatov ne moremo določiti, ali je malinois preprosto »pametnejši« od border collieja. Pri različnih nalogah pridejo do izraza različne sposobnosti – in prav to je ena glavnih ugotovitev raziskave.

Pasji IQ ni ena sama številka

Pasja inteligenca ni ena sama sposobnost, temveč skupek različnih kognitivnih lastnosti – od samokontrole in reševanja problemov do razumevanja človekovih gest, spomina in vztrajnosti.

Raziskava je odkrila pomembne razlike med pasmami pri petih od sedmih kognitivnih preizkusov. Razlikovale so se pri socialni kogniciji, prostorskem reševanju problemov, samokontroli, vztrajnosti in vedenju, usmerjenem k človeku. Pri dveh področjih pa pomembnih razlik niso zaznali.

Raziskovalci med preučevanimi pasmami niso odkrili statistično pomembnih razlik pri kratkoročnem spominu in logičnem sklepanju.

To precej zamaje preproste spletne lestvice, na katerih pse razporedimo od prvega do desetega mesta in zraven napišemo, kateri je »najpametnejši«. Pasma lahko blesti na enem področju, na drugem pa ne izstopa. Tudi American Kennel Club pri predstavitvi ugotovitev raziskave poudarja širino testiranja: psi so morali med drugim pokazati samokontrolo, razumevanje človeških gest, reševanje problemov, vztrajnost, logično sklepanje in kratkoročni spomin.

Zakaj so med pasmami sploh takšne razlike?

Del odgovora se lahko skriva v tem, za kaj smo posamezne pasme skozi generacije vzrejali. Pastirski pes mora sodelovati s človekom, spremljati njegove signale in hkrati nadzorovati lastne impulze. Pri drugih delovnih psih je lahko pomembnejša sposobnost, da pri nalogi vztrajajo tudi bolj samostojno.

Raziskovalci zato menijo, da bi lahko bile nekatere kognitivne lastnosti skozi selektivno vzrejo pri različnih pasmah oblikovane različno. Vendar je tu pomembna omejitev: pasma ni usoda posameznega psa. Življenjske izkušnje, okolje, šolanje in odnos s človekom ostajajo pomemben del zgodbe, zato rezultatov raziskave ne moremo vzeti kot napoved, kako se bo vedel vsak border collie ali vsak malinois, ki ga srečamo.

Tudi med sorodnimi pastirskimi pasmami so raziskovalci pri posameznih nalogah opazili precejšnje razlike, čeprav so bile skozi zgodovino vzrejene za podobna opravila.

Vaš pes morda razume več, kot pokaže na prvi pogled

Pasja inteligenca ni zanimiva samo takrat, ko med seboj primerjamo pasme. Velik del odnosa med človekom in psom temelji prav na tem, kako dobro pes bere naše signale, se odziva nanje in se skozi skupno življenje uči naših navad.

Na Dnevnih Novicah smo že pisali o tem, koliko več lahko vaš pes razume, kot si morda predstavljate. Raziskovanje pasje kognicije namreč vse bolj razkriva, kako zapleten je lahko preplet učenja, spomina, komunikacije in sodelovanja s človekom.

Pes, ki nas pogleda, ko nečesa ne zmore, zato morda ne »obupa«. Pes, ki še naprej poskuša sam, pa zaradi tega ni nujno pametnejši. Gre lahko za dva različna načina odzivanja na isti problem – in ravno to naredi rezultate raziskave toliko zanimivejše od običajne lestvice pasem.

Torej – je malinois pametnejši od border collieja?

Ne moremo preprosto reči, da je.

Raziskava ni izdelala skupne lestvice pasjega IQ in belgijskega malinoisa ni razglasila za najpametnejšo pasmo na svetu. Pokazala pa je nekaj precej zanimivejšega: malinois je pri določenih kognitivnih nalogah pokazal izjemne sposobnosti, border collie pa je blestel pri drugih.

Border collie zaradi teh rezultatov ni izgubil svojega slovesa. Pravzaprav ga raziskava na nekaterih področjih samo potrjuje. Malinois pa je pokazal, da se pasja bistrost lahko skriva tudi tam, kjer je ne merimo s številom naučenih ukazov.

Naslednjič, ko vas pes preseneti z rešitvijo, ki mu je niste pokazali, zato morda ne bo najpomembnejše vprašanje, ali spada med »najpametnejše« pasme.

Veliko zanimivejše je vprašanje: na kakšen način je pameten prav vaš pes?