Ob letošnjem ‘Svetovnem dnevu dezertifikacije in suše’, ki je bil posvečen pašnikom za govedo, je Komisija EU pozvala k globalnim ukrepom za obnovo zemljišč in odpornost na sušo. V EU je dezertifikacija že prizadela 13 držav, degradacija tal pa naj bi letno stala približno 50 milijard evrov. Napovedi za naslednja leta pa so že skoraj katastrofalne.

Simboličen prizor suše in dezertifikacije tal (foto: pxhere.com)
Na ‘Svetovni dan dezertifikacije in suše’ so se z Generalnega direktorata za okolje pri Komisiji EU na javnost obrnili s sporočilom, kako nevarne so postale suše, kako se puščave že širijo po Evropi in kako zaradi tega EU povečuje svoja prizadevanja za krepitev odpornosti na sušo. Letošnji svetovni dan suše in dezertifikacije je bil posvečen predvsem pašnikom in sicer tistim, ki se uporabljajo za pašo goveda.
»Ta dan je globalni opomin na naraščajoče grožnje, ki jih predstavljajo degradacija zemljišč, dezertifikacija in suša – krize, ki spodkopavajo proizvodnjo hrane, gospodarsko stabilnost, družbeno blaginjo in okolje. V EU je dezertifikacija že prizadela 13 držav, degradacija tal pa naj bi letno stala približno 50 milijard evrov,« so pojasnili s Komisije EU z EU in kot primarni protiukrep navedli Strategijo odpornosti EU za področje vode.
Napovedi so namreč zelo zaskrbljujoče. Svetovno povpraševanje po sladki (pitni) vodi naj bi že do leta 2030 preseglo ponudbo za neverjetnih 40 %. Zato je Strategija odpornosti za področje vode ključna za preprečevanje in reševanje aktualnih in prihodnjih zdravstvenih, prehranskih, energetskih ter kriz zaradi ‘žeje’ oz. pomanjkanja pitne vode. Vse te krize povzročajo pred vsem prekomerna raba, slabo upravljanje, podnebne spremembe in onesnaževanje.
Komisija EU zagotavlja, da bo EU še naprej intenzivno sodelovala z mednarodnimi partnerji pri izpolnjevanju globalnih zavez za boj proti dezertifikaciji, degradaciji zemljišč in suši na letošnji. Zato se bo tudi udeležila Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji (UNCCD COP17), ki bo avgusta na sporedu v prestolnici Mongolije Ulan Batorju.