Evropski parlament je, kot skoraj vsak mesec, sprejel tri nove resolucije s področja kršenja človekovih pravic. Tokrat so se parlamentarci posvetili Gambiji, Hongkongu in tudi Azerbajdžanu.
Azerbajdžanski predsednik Aliyev je bil ta teden na delovnem obisku v Moskvi (foto: FB Ilham Aliyev)
Medtem ko se razviti svet ukvarja z digitalizacijo, zelenim prehodom in raziskovanjem vesolja, pa bi rada vlada afriške države Gambije odpravila po vsem svetu sprejeti zakon, ki zagotavlja pravno zaščito proti pohabljanju ženskih spolnih organov (FGM). Poslanci Parlamenta EU so gambijske oblasti pozvali, naj zakona ne odpravi, ampak naj raje še dodatno še okrepi svoja prizadevanja za preprečevanje in odpravo pohabljanja ženskih spolnih organov.
Pozvali pa so tudi Komisijo EU in Evropsko službo za zunanje delovanje, da se prednostno in sistematično lotita obravnave gambijskih oblasti. Potem so se evro-parlamentarci posvetili dogajanju v Hongkongu in podobno kot že prejšnji mesec Svet EU ostro obsodili sprejetje ‘Odloka o varovanju nacionalne varnosti (SNSO)’ v Hongkongu, ki širi ‘Zakon o nacionalni varnosti (NSL), katerega je že pred tem sprejela Kitajska.
Poslanci so zahtevali naj hongkonška vlada nemudoma in brezpogojno izpusti vse prodemokratične aktiviste (več kot 200 ljudi) ter opusti vse obtožbe proti njim. Nov zakon je z vidika EU najbrž celo nelegalen, saj predvideva ekstrateritorialnost in retroaktivnost, zato so evro-parlamentarci predlagali, naj države EU zamrznejo dogovore o izročitvi domnevnih kršiteljev s Kitajsko in Hongkongom.
Tretja resolucija pa govori o Azerbajdžanu, kjer očitno prihaja do nenehnih kršitev človekovih pravic pri članih opozicije, civilne družbe in drugih posameznikih. Poslanci Parlamenta EU so pozvali Komisijo EU, da razmisli o prekinitvi strateškega partnerstva z Azerbajdžanom na področju energetike ter ponovno pozivali k sankcijam EU za vse tiste azerbajdžanske funkcionarje, ki so resno kršili človekove pravice.
Pri tem velja omeniti, da je bil oče sedanjega predsednika Azerbajdžana Ilhana Aliyeva po imenu Heydar dolgoletni uslužbenec KGB-ja, med leti 1969 in 1982 je bil sekretar Komunistične partije Azerbajdžana (v sklopu Sovjetske zveze), potem je bil 5 let celo premier Sovjetske zveze, leta 1993 pa je po vojaškem državnem udaru prevzel oblast v novi samostojni azerbajdžanski državi.
Potem je sicer izpeljal večstrankarske volitve, a jih je dobil z 99-odstotno večino, kar preprosto pomeni, da niso bile regularne oz. poštene. Tik pred smrtjo Heydarja leta 2003 je na podobno neregularnih volitvah (tudi po oceni mednarodnih opazovalcev) zmagal njegov sin Ildar, ki je seveda ostal na oblasti vse odtlej. EU pa to očitno doslej ni motilo, saj je Azerbajdžan postal tudi strateški partner EU na področju energetike.