Poslanci v evropskem parlamentu so zagnali alarm, saj so ugotovili, da trenutno med 10 najbolj zmogljivimi računalniki na svetu ni prav nobenega iz EU. Poslanci evropskega parlamenta si močno željo, da bi se položaj čimprej spremenil, zato bo EU odslej za superračunalništvo namenila 486 milijonov evrov letno.  

Ta ‘superigračka’ je ključna za Nacionalno aeronautično in vesoljsko administracijo, ki jo bolje poznamo pod kratico NASA (foto: NASA/Pat Izzo)

V parlamentu EU bi radi, da bi bil že do leta 2022 med prvimi tremi na svetu vsaj en superračunalnik ‘made in EU’. Poudarili so še, da tudi strojno učenje, kriptografija, oblikovanje modelov za gospodarstvo in podnebne spremembe zaradi ogromne količine relevantnih podatkov zahtevajo nove zmogljivejše računalnike z veliko procesorsko močjo, ali z drugimi besedami – superračunalnike. 

Doslej se v državah EU očitno niso preveč posvečali. »Na žalost se EU s sektorjem visoko zmogljivega računalništva dolgo ni ukvarjala. EU ne premore niti enega računalnika, ki bi bil med prvimi desetimi na svetu,« je o tem povedal poslanec Zigmantas Balčytis. Dodal je, da bi morala EU na leto v sektor vložiti najmanj 500 milijonov letno več kot v ta segment vlaga danes.

Kot kaže, je vseeno nekdo že pred njim dobil zelo podobno idejo. Evropska komisija je namreč že zagnala projekt vreden 486 milijonov evrov, ki bo tekel do vse konca leta 2026. 13 držav, med njimi tudi Slovenija, se bo v tem času posvetilo oblikovanju infrastrukture za visoko zmogljivo računalništvo v EU.