Včeraj je bila ob Svetovnem dnevu čebel v Ljubljani podeljena nagrada ‘Zlata čebela’. Letos jo je prejela raziskovalna skupina ‘Bee-etal Lab’ iz Španije, ki je prek novih metod za nadzor invazivnih vrst uspešno iztrebila nevarnega azijskega sršena na otoku Majorki. Zakaj je ta novica pomembna tudi za Slovenijo? Ker so lani pri nas našli prva gnezda sorodnega orientalskega sršena, klimatske spremembe pa tudi azijskemu omogočajo selitve po vsem svetu.
Tako je videti orientalski sršen (foto: izsvenezie.com)
Odbor za podeljevanje nagrade ob Svetovnem dnevu čebel je prejel 13 predlogov na področju raziskav iz 10 držav, in sicer iz Hrvaške, Srbije, Italije, Nemčije, Španije, Združenega kraljestva, ZDA, Kanade, Egipta in Toga. Nazadnje je letošnjo nagrada ‘Zlata čebela’, ki je bila tokrat podeljena šestič, prejela raziskovalna skupina ‘Bee-etal Lab’ iz Španije, ki deluje na Univerzi Balearskih otokov.
Skupina se posveča ekologiji opraševalcev, invazivnim vrstam in okoljskim stresorjem. Pri delu uporablja sodobne pristope in inovativne tehnologije ter tesno sodeluje s kmeti in javnimi službami. Nagrado je prejela zaradi nove metode za nadzor invazivnih vrst, ki se je izkazala za zelo uspešno, saj ji je uspelo iztrebiti invazivnega in zelo nevarnega azijskega sršena na balearskem otoku Majorki.
Ta uspeh je pomemben tudi za Slovenijo, saj njemu sorodnega orientalskega sršena v Sloveniji opažajo že vse do leta 2019, lani pa so v starem mestnem jedru Kopra odkrili in uničili prvo serijo gnezd. Obe tuji vrsti sršenov sta glede pikov za ljudi bolj nevarni od domačih, poleg tega pa predstavljata tudi veliko nevarnost za čebele. Orientalski sršen, prepoznaven po rdečkasto-rumeni barvni kombinaciji, sicer še ni bil ni uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst EU.
Nevarni azijski sršen, ki je zelo podoben evropskim sršenom, le da je pretežno črne barve, pa je bil na primer leta 2016 opažen v Angliji, kjer zadnja leta prav tako trudijo, da bi ga iztrebili. Če se je ta sršen prilagodil tako visoko na severu evropskega kontinenta, se lahko brez večjih težav prilagodi tudi na povsod v Sredozemlju in v Sloveniji predvsem na Primorskem.