Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je potrdil, da slovenski javni zavodi danes že uspešno uresničujejo cilje zelenega javnega naročanja. Inšpekcijski nadzor je namreč pokazal, da je v naročilih prisotnih vse več ekoloških in živil iz shem kakovosti, kar je tudi z ekonomskega vidika koristno za vse v verigi.

Polna miza slovenskih lokalnih dobrot (foto: MKGP/nasasuperhrana.si)
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR) je posredoval podatke letošnjega nadzora, v katerega je bilo vključenih 73 javnih zavodov, kot so osnovne šole, vrtci in drugi javni zavodi. Pri 33 javnih zavodih je bil postopek javnega naročila že zaključen, pri 40 pa je javni razpis še v teku, a primerjava z nadzorom iz leta 2023 vseeno kaže na izrazito izboljšanje.
»Medtem ko je leta 2023 kar 66,7 % javnih zavodov, vključenih v nadzor, dosegalo manj kot 5 % ekoloških živil, je bilo letos zavodov s tako nizkim deležem le 16,4 %. Delež tistih, ki dosegajo vsaj 12 % eko-živil, pa se je iz 9,2 % v letu 2023 letos povzpel že na 45,2 %. Tudi na področju vključevanja živil iz shem kakovosti so rezultati spodbudni. Leta 2023 je več kot polovica zavodov, vključenih v nadzor (56,3 %), še dosegala manj kot 5 % teh živil.
Letos pa je bilo takšnih zavodov le še 8,2 %. Hkrati se je povečal delež javnih zavodov, ki dosegajo najmanj 20 % teh živil – z 27,6 % na 52,1 %. Posebej pozitiven napredek je opazen pri vrtcih, kjer je večina zavodov že dosegla oziroma presegla zahtevane deleže, napredek pa je viden tudi pri osnovnih šolah,« pravijo podatki IRSKGLR, ki jih potrjuje tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Poleg tega se podobno pozitivni trendi kažejo tudi pri zavodih, kjer postopki javnega naročanja še niso bili zaključeni. Vse to kaže, da so bili sistematični napori vseh slovenskih institucij in organizacij, ki zadnja leta poudarjajo številne koristi glede uporabe kakovostne domače slovenske hrane, usmerjeni v pravo smer, saj se rezultati teh naporov tudi že lepo poznajo.
Tako se redna sistematična izobraževanja in usposabljanja za javne zavode ter kuharsko osebje, povezovanje vseh deležnikov, zlasti kuharjev iz zavodov in lokalnih pridelovalcev, prek različnih dogodkov, celovita podpora razvoju ekološke pridelave ter redno spremljanje in nadzor nad doseganjem strateško zastavljenih ciljev dejansko obrestujejo. Z ekonomskega vidika pa imajo koristi vsi – kmetje, prevozniki, uporabniki (zavodi) in država (prek davkov).
Poleg tega je MKGP na svoji spletni strani objavilo praktični vodnik ‘Kako do več lokalnih ekoloških živil na jedilnikih v vzgojno-izobraževalnih zavodih’, ki prikazuje že preverjene dobre prakse in pristope za lažje vključevanje lokalnih ekoloških živil v procese javnega naročanja ter pripomore tudi k vključevanju lokalnih živil v sheme kakovosti.