Potem ko se je v petek sestala ‘Projektna skupina za energetsko unijo’, ki je preverila razmere na področju oskrbe z gorivi v državah članicah EU, so se razmere v Perzijskem zalivu znova zaostrile. Iranski Čuvaji revolucije so med stopnjevanjem spopadov objavili sporočilo, da so znova zaprli Hormuško ožino, predsednik ZDA Trump pa pravi, da je ožina odprta za ves promet.
Plinovod med Norveško in Poljsko (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
Generalni direktorat za energijo pri Evropski komisiji je posredoval informacijo, da se je zaradi nepredvidljivega dogajanja na Bližnjem vzhodu znova sestala ‘Projektna skupina za energetsko unijo’, ki jo tvorijo visoki predstavniki Komisije EU in držav članic EU. Na sestanku so prisotni preverili trenutne razmere na energetskih trgih EU, pri čemer so predstavniki držav članic podali posodobljene ocene o stanju oskrbe v svojih državah.
Zastopniki Komisije EU pa so predstavili svoje zadnje ocene o dogajanju na trgih z nafto in plinom ter preverili sedanje ravni skladiščenja plina zaradi zagotavljanja primerne pripravljenosti pred naslednjo zimo. Glede oskrbe s plinom so na zasedanju ugotovili, da so cene še vedno nad ravnmi pred konfliktom, kar odraža trenutne razmere na svetovnem trgu in potrjuje tudi negotovosti glede trajanja konflikta.
Vseeno cene niso narasle toliko, kot so med energetsko krizo leta 2022. Člani ‘Projektne skupine za energetsko unijo’ so zaključili, da trenutno ni skrbi za zanesljivost oskrbe s plinom v prihajajoči zimi 2026–27, saj so načrtovani cilji polnjenja skladišč še vedno dosegljivi pred začetkom zimske sezone. Poleg tega naj bi znatne proste uvozne zmogljivosti EU za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) zagotovile dodatno prožnost in optimizacijo nabave.
Glede oskrbe z gorivom pa so se očitno tokrat posvetili le reaktivnemu oz. letalskemu gorivu. Ameriška vojaška akcija proti Iranu je namreč zaradi oddaljenost logistično zelo zahtevna, zato je spraznila mnoge zaloge letalskega goriva po EU in ponekod povzročila težave zaradi pomanjkanja goriva za civilno letalstvo. »Projektna skupina je ugotovila, da je oskrba z reaktivnim gorivom zaenkrat na splošno stabilna.
Oskrba z reaktivnim gorivom v EU se je izkazala za odporno kljub geopolitičnim pritiskom, saj se je povečala proizvodnja v rafinerijah EU in dobave so zagotovljene iz drugih regij po svetu. Kljub temu razmere ostajajo nestanovitne,« so ugotovili na zadnjem zasedanju. Dodali pa so še podatek, da je od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu (februarja) do danes EU morala dodatno porabiti približno 53 milijard evrov za uvoz fosilnih goriv.
Iranski Čuvarji revolucije so zadnji vikend med stopnjevanjem spopadov znova objavili sporočilo, da so zaprli Hormuško ožino, predsednik ZDA Trump pa pravi, da je ožina odprta za ves promet. Pogajanja med stranema se trenutno zdijo predvsem velika izguba časa, saj so od že vsega začetka konflikta iranska in ameriška stališča pri ključnih točkah povsem nasprotna in kompromis ni možen.
Tudi v zahodnih medijih močno opevano premirje doslej ni ravno delovalo, saj so Iranci večkrat napadli civilne cilje – tovorne ladje, ki niso hotele pluti po ‘iranskem koridorju’ na vzhodni strani Hormuškega preliva in zato plačati izmišljene dodatne ‘eko’ takse. Američani in vsaj tri Zalivske države pa so v odgovor vsakič bombardirali iranske vojaške, energetske in prometne objekte.
Trenutno je razplet konflikta med Izraelom in ZDA na eni strani ter med Iranom in njegovimi zavezniki na drugi povsem nepredvidljiv, še bolj nepredvidljivo pa je ugibanje, kdaj se bo konflikt končal in bodo cene goriv spet padle. Zato je pomembno, da se v EU nenehno pozorno spremlja dogajanje in tudi dejanske posledice tega dogajanja za evropske potrošnike.