Včeraj je termometer pokazal več kot 30 stopinj Celzija. Tudi danes temperature ostajajo podobne. Kljub temu se zdi, da vročina precej bolj pritiska in da je zunaj veliko manj prijetno. Če ste to opazili tudi sami, niste edini. Razlog se pogosto skriva v dejavnikih, ki jih večina ljudi pri vremenski napovedi sploh ne opazi.

Enaka temperatura ne pomeni vedno enakega občutka vročine. (foto: digitalna ilustracija)

Na občutek vročine ne vpliva le temperatura, temveč tudi dejavniki, ki jih pogosto spregledamo.

Ko pogledamo vremensko napoved, običajno najprej opazimo temperaturo. Če termometer kaže visoke poletne temperature, pričakujemo podobne razmere kot dan prej.

V resnici pa temperatura pove le del zgodbe. Prav zato se lahko zgodi, da je pri enaki temperaturi en dan še precej znosno, drug dan pa imamo občutek, kot da vročina prihaja z vseh strani. To je tudi razlog, da se lahko poletni dan pri visokih temperaturah zdi prijeten, naslednji dan pri podobnih vrednostih pa precej bolj naporen.

Zakaj enaka temperatura ne pomeni vedno enake vročine?

Na naše počutje ne vpliva le številka na termometru. Poleg temperature pomembno vlogo igrajo še vlažnost zraka, veter, sončno sevanje in okolje, v katerem se nahajamo.

Zaradi tega lahko dve popolnoma enaki temperaturi ustvarita povsem drugačen občutek vročine.

Vlažnost zraka naredi večjo razliko, kot si mislimo

Eden najpomembnejših razlogov za drugačen občutek vročine je vlažnost zraka. Ko je zrak bolj vlažen, telo težje oddaja toploto. Znoj sicer še vedno nastaja, vendar počasneje izhlapeva, zato se telo manj učinkovito hladi.

Posledično imamo občutek, da je precej bolj vroče, kot kaže termometer. Prav zato so soparni dnevi pogosto veliko bolj naporni od suhih dni z enako temperaturo.

Zakaj je včasih že rahel veter velika razlika?

Verjetno ste to že opazili tudi sami. Včasih je tudi ob visokih poletnih temperaturah ob rahlem vetru še precej znosno. Drugič pa se zdi, da je zrak skoraj obstal in da vročina nikakor ne popusti.

Veter pomaga telesu pri odvajanju toplote in pospešuje izhlapevanje znoja. Ko vetra skoraj ni, se občutek vročine pogosto hitro poveča.

Pomembno vlogo igra tudi okolje okoli nas

Ni vseeno, ali se nahajamo v mestu ali med zelenjem. Beton, asfalt in stavbe čez dan vpijajo velike količine toplote, ki jo nato oddajajo še dolgo po sončnem zahodu.

Zato se lahko pri enaki temperaturi sredi mesta počutimo precej bolj vroče kot v parku, ob vodi ali na podeželju.

Sonce ni vedno glavni krivec

Mnogi za občutek vročine najprej okrivijo sonce. Čeprav neposredni sončni žarki pomembno vplivajo na počutje, niso vedno odločilni dejavnik. Tudi v senci je lahko zelo neprijetno, če je zrak vlažen in skoraj negiben.

Prav zato občutek vročine ni vedno povezan le s temperaturo, ki jo vidimo na vremenski napovedi.

Zakaj vremenoslovci omenjajo občuteno temperaturo?

Poleg dejanske temperature vremenske napovedi pogosto navajajo tudi občuteno temperaturo. Gre za oceno, ki poleg temperature upošteva še druge dejavnike, predvsem vlažnost zraka in veter.

Zaradi tega lahko občutena temperatura v določenih razmerah odstopa za več stopinj.

Zaključek

Za več uporabnih nasvetov, zanimivih zgodb in aktualnega dogajanja spremljajte tudi Dnevne Novice Slovenija.

Če se vam kdaj zdi, da je zunaj veliko bolj vroče, kot kaže termometer, si tega ne domišljate. Na občutek vročine vplivajo vlažnost zraka, veter in okolje okoli nas. Prav zato dva dneva z enako temperaturo pogosto nista niti približno enako prijetna.