V Parlamentu EU trdijo, da so imeli poslanci letos do poletja veliko dela. V samohvalnem PR sporočilu so našteli, da so se ubadali predvsem z evropskimi volitvami, Brexitom, napotenimi delavci in financah EU. A v tem sporočilu tudi marsikaj ne drži. 

Zračni pogled na stavbo Evropskega parlamenta v Bruslju (fotografija: europarl.europa.eu)

Naslednje volitve v parlament EU bodo potekale med 23. in 26. majem leta 2019. Kot je pokazala raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer, volitve v Evropski parlament zanimajo polovico Evropejcev, podpora EU med državljani pa je s 67% najvišja doslej. Kaj so glede tega konkretno storili v parlementu letos, sploh ker bodo volitve komaj prihodnje leto, pa niso zapisali.    

Podobno ni jasno, koliko energije so porabili, da je Parlament v luči skorajšnjega izstopa Velike Britanije iz EU (brexit) podprl zmanjšanje števila poslancev iz 751 na 705. V pogajanjih o brexitu so se sicer poslanci zavzeli za ohranitev pravic državljanov in ustrezno rešitev vprašanja meje med Irsko in Severno Irsko. Ustanovili pa so tudi posebno ‘usmerjevalno skupino’, ki je skrbela za oblikovanje stališč, se sestajala s pogajalci in pripravljala materiale za resolucije.

Usmerjevalna skupina je štela 6 ljudi, torej ostalih 699 poslancev ni bilo preveč obremenjenih. V Parlamentu EU so sprejeli tudi vrsto resolucij o Brexitu, kot je na primer tista o ‘pošteni obravnavi državljanov EU v ZK in državljanov ZK v EU. Sicer so to sprejeli že aprila 2017, zato ni povsem jasno, zakaj se sedaj hvalijo s tem.   

S Parlamenta EU so pred dopusti dodali še, da reforma politike priseljevanja ostaja prednostna naloga Parlamenta. Poslanci se zavzemajo za bolj učinkovito razporeditev bremen med države članice, za kar so potrebne spremembe dublinske uredbe o azilu. To, da reforma še ni zaživela, pa ni tako moteče, kot je dejstvo, da begunci še naprej vsak dan umirajo pri poskusu prečkanja Sredozemskega morja.

Poslanci so potrdili spremembe evropske direktive o napotovanju delavcev – ta sedaj od delodajalcev zahteva, da napotenim delavcem zagotovijo enako plačilo za enako delo, kot ga dobijo lokalni delavci. Podobno kot  pri ‘direktivi o pošteni obravnavi’ ni čisto jasno, zakaj se je bilo potrebno v parlamentu posebej ukvarjati s tem, če je že v ustanovnih dokumentih EU zapisano, da so vsi državljani enaki in zanje veljajo enake pravice.    

Med opravljeno delo so uvrstili tudi razpravljanje o financah EU za obdobje 2021-2027, glede katerega želijo poslanci v naslednjem finančnem okviru več denarja za raziskave in ukrepe proti brezposelnosti mladih. Maja je v veljavo stopila stopila splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki je dobila močan pospešek zaradi afere Facebook.

Zapisali so še, da bodo z novo zakonodajo o digitalnem enotnem trgu, ki jo je prek kratkim potrdil Parlament, spletni nakupi lažji. To je bila prednostna naloga že od leta 2015, zato so februarja letos bolj ali manj z glasovanjem le potrjevali v vsem tem času izoblikovane predloge.

Čeprav v sporočilu za javnost trdijo prav nasprotno, se sodeč po zapisanem v tem dokumentu zdi, da parlamentarci v Parlamentu EU še naprej delajo premalo in da vse skupaj poteka prepočasi.