V izraelski parlament bo po pričakovanjih naslednji mesec prišel v obravnavo predlog novega zakona, imenovan po židovski oziroma nacionalni državi. Sporen naj bi bil zaradi diskriminacije tistih, ki niso židovske veroizpovedi in živijo v Izraelu. 

Jeruzalem je sveto mesto za islam, krščanstvo in židovstvo (vir slike: commons.wikimedia.org)

V osnutku novega zakona naj bi bilo zapisano, da je Izrael domovina židovskega prebivalstva in da ima le židovski del državljanov pravico do samoodločbe. Poleg tega naj bi arabski jezik izgubil dosedanji status uradnega jezika in postal le jezik s posebnim statusom, pa čeprav je v državi okrog med 20 in 25 odstotkov arabsko govorečega prebivalstva. V največji meri gre za Palestince, pa tudi za Druze in ostale Arabce.  

Po poročanju izraelskih medijev naj bi podporniki predloga dobili kar dve priložnosti, da predstavijo svoja stališča, čeprav parlament Knesset v tem obdobju še ne bo dejaven. Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanyahu je želel zakon spraviti skozi parlamentarno proceduro že prejšnji mesec, a je bilo potrebnega še nekaj uskajevanje in iskanja kompromisov. Sicer je preambula zakona maja dobila enoglasno podporo, potem pa ni bilo več enotnosti. Zakon mora sicer skozi tri glasovanja, preden bo sprejet.

V predlogu naj bi bilo govora tudi o imenovanju Jeruzalema za prestolnico izraelske države, o ilegalnih naselbinah na palestinskih ozemljih, statusu za razne religije posebnih mest čaščenja in o pridobivanju državljanstva za Žide iz tujine. 

Oglasili so se predstavniki manjšin, ki so protestirali prek socilalnih omrežij, saj naj bi zakon izbrisal pravice vseh manjšin v državi. Govora je bilo tudi o ‘apartheidu’, legalizaciji statusa drugorazrednih državljanov in tiraniji. Sprememba se ne tiče le mislimanskega prebivalstva, ampak tudi vseh krščanskih ločin v sveti deželi.