Asteroid Zoozve se bo danes zvečer Zemlji približal na približno 6,02 milijona kilometrov, kažejo podatki NASA in ESA. Nekaj sto metrov veliko nebesno telo je posebno predvsem zato, ker že tisočletja navidezno spremlja Venero, čeprav ni njena luna. Astronomi ob današnjem preletu ne predvidevajo nevarnosti trčenja z Zemljo.

Asteroid Zoozve, nenavadni spremljevalec Venere, se 2. novembra približa Zemlji na približno 6,02 milijona kilometrov. (Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Zemlji bo najbližje ob 20.08

Asteroid 524522 Zoozve, znan tudi pod oznako 2002 VE68, se bo našemu planetu najbolj približal v ponedeljek, 2. novembra 2026, ob približno 20.08 po slovenskem času. Po podatkih NASA/JPL Asteroid Watch bo razdalja ob preletu znašala okoli 3,74 milijona milj oziroma 6,02 milijona kilometrov. Evropska vesoljska agencija ESA navaja natančnejšo vrednost 6.018.476 kilometrov od središča Zemlje. To je približno 15,7-krat toliko, kot znaša povprečna razdalja med Zemljo in Luno. Asteroid bo ob srečanju z Zemljo dosegal relativno hitrost okoli 8,7 kilometra na sekundo oziroma dobrih 31.000 kilometrov na uro.

Čeprav je takšna razdalja za človeka skoraj nepredstavljiva, astronomi prelete na nekaj milijonov kilometrov redno spremljajo. Zoozve izstopa predvsem zaradi svoje velikosti in nenavadne poti okoli Sonca. ESA njegov premer ocenjuje na 210 do 500 metrov, NASA pa ga na preglednici približevanj po velikosti primerja s stadionom. Natančnega premera astronomi še ne poznajo, saj ocene temeljijo na svetlosti asteroida in predpostavkah o odbojnosti njegove površine.

Venerin spremljevalec, ki ni prava luna

Najzanimivejša lastnost Zoozve ni današnji prelet, temveč njegova povezava z Venero. Kot pojasnjuje NASA Science, je to prvi prepoznani kvazisatelit katerega od velikih planetov Osončja. Izraz označuje nebesno telo, ki kroži okoli Sonca, vendar je njegovo gibanje tako usklajeno z določenim planetom, da se z njegovega vidika zdi, kot da ga spremlja. Zoozve zato ni Venerina luna v običajnem pomenu besede, čeprav se lahko njegovo gibanje opazovalcu na planetu zdi podobno kroženju okoli njega.

Razlog za takšen pojav se skriva v orbitalnih obdobjih obeh teles. Venera za en obhod okoli Sonca potrebuje približno 225 zemeljskih dni, Zoozve pa po podatkih ESA 224,9 dneva. Zaradi skoraj enakega časa kroženja in medsebojnih gravitacijskih vplivov asteroid ohranja poseben odnos s planetom. Znanstveniki domnevajo, da Venero na tak način spremlja že najmanj 7.000 let, pri oblikovanju njegove sedanje tirnice pa naj bi pomembno vlogo odigrala tudi Zemljina gravitacija.

Venera je poleg Merkurja edini planet Osončja brez prave naravne lune. Odkritje Zoozve je zato zanimivo tudi za razumevanje, kako lahko manjša nebesna telesa daljša obdobja ostajajo v posebnem orbitalnem razmerju s planeti. Takšna razmerja niso nujno trajna. Zaradi gravitacijskih vplivov drugih teles se lahko asteroidova tirnica sčasoma spremeni, s tem pa tudi njegova navidezna povezanost z Venero.

Pred dnevi je Zemljo obšel precej manjši asteroid

Današnji prelet je mogoče primerjati z dogodkom 31. oktobra, ko se je Zemlji približal asteroid 2025 UK9. Po podatkih ESA je bila njegova najbližja oddaljenost približno 371.116 kilometrov, kar je manj od povprečne razdalje med Zemljo in Luno, ki znaša okoli 384.400 kilometrov. O preletu asteroida 2025 UK9 smo na Dnevnih Novicah poročali že pred dogodkom. Čeprav je bil ta asteroid Zemlji bistveno bližje, je bil po ocenah velik le približno tri do šest metrov. Zoozve je več desetkrat večji, vendar bo naš planet obšel na približno šestnajstkrat večji razdalji. Razlika lepo pokaže, zakaj astronomi pri presoji asteroidov poleg oddaljenosti upoštevajo tudi njihovo velikost, hitrost in izračunano pot.

Ali lahko Zoozve ogrozi Zemljo?

Zoozve zaradi svoje velikosti in orbitalnih značilnosti ustreza merilom za potencialno nevarne asteroide. Izraz je lahko zavajajoč, če ga razumemo kot opozorilo pred neposredno nevarnostjo. V astronomiji gre za tehnično razvrstitev teles, katerih velikost in bližina tirnice Zemljini orbiti upravičujeta posebno pozornost. To še ne pomeni, da je trčenje verjetno ali napovedano. V primeru Zoozve izračuni kažejo na varen prelet, ESA pa ga ne vodi na seznamu asteroidov z izračunanim tveganjem trčenja.

Asteroida danes tudi ne bo mogoče videti s prostim očesom. Po ocenah ESA bo njegova največja navidezna svetlost okoli 15,5 magnitude, kar je precej pod mejo vidnosti brez optičnih pripomočkov. Za opazovanje bi bil potreben ustrezen teleskop in natančno poznavanje njegovega položaja na nebu. Za astronome imajo takšni preleti vrednost predvsem zaradi možnosti dodatnih meritev, s katerimi lahko preverjajo in izboljšujejo izračune asteroidovih tirnic.

Ime Zoozve je nastalo zaradi napake na otroškem plakatu

Nenavadno ime asteroida ima zgodbo, ki se je začela precej po njegovem odkritju. Nebesno telo je 11. novembra 2002 odkril astronom Brian Skiff v okviru programa LONEOS na observatoriju Lowell v ameriški Arizoni. Sprva so ga poznali pod oznako 2002 VE68. Leta pozneje je ilustrator Alex Foster pri pripravi otroškega plakata Osončja zapis 2002 VE napačno prebral kot Zoozve. Beseda, nastala iz napake pri prebiranju lastne pisave, je tako pristala na plakatu kot ime Venerinega nenavadnega spremljevalca.

Zgodbo je pozneje raziskal Latif Nasser, sovoditelj ameriške radijske oddaje Radiolab, ki je predlagal tudi uradno poimenovanje. Pobudo je podprl odkritelj Brian Skiff, Mednarodna astronomska zveza pa je ime Zoozve potrdila februarja 2024. Tako je asteroid več kot dve desetletji po odkritju dobil ime, ki je nastalo povsem po naključju.

Ob današnjem približanju Zemlji bo Zoozve še naprej sledil svoji poti okoli Sonca. Njegov odnos z Venero se s tem ne bo končal, prav tako pa prelet ne bo spremenil dejstva, da planet nima nobene prave lune. Nenavadni asteroid ostaja eden zanimivejših primerov, kako zapleteno je lahko gibanje manjših teles v našem Osončju.