Evropski parlament se je včeraj spet lotil problematičnih odnosov s Turčijo, v tej državi so namreč že vrsto let kršene osnovne človekove pravice. Nazadnje je turški predsednik ukazal izgon veleposlanikov desetih zahodnih držav, potem ko so slednje spet zahtevale izpustitev političnega aktivista Osmana Kavale, ki je brez procesa zaprt že več kot 4 leta.

Odnosi EU s Turčijo ostajajo problematični že vrsto let (foto: flickr.com)

Poslanci Evropskega parlamenta so se včeraj spet posvetili dogajanju v Turčiji, saj so v tej državi od prihoda predsednika Erdogana na oblast nenehno kršene temeljne človekove pravice. Prav tako Turčija širi svoja ozemlja z posrednimi in neposrednimi vojaškimi operacijami v Siriji, Iraku, Azerbajdžanu, Libiji, Sredozemskem morju ter dnevno krši teritorialne meje Grčije.

Tokrat se je Parlament EU posvetil zadnjemu diplomatskemu zapletu, ko je turški predsednik na splošno presenečenje ukazal izgon veleposlanikov desetih zahodnih držav, potem ko so slednje spet zahtevale izpustitev političnega aktivista Osmana Kavale, ki je brez procesa zaprt že več kot 4 leta. Gre za veleposlanike Nemčije, ZDA, Francije, Kanade, Švedske, Finske, Norveške, Nove Zelandije, Danske in Nizozemske.

»Ukrepi, ki jih je predsednik Erdoğan napovedal proti 10 veleposlanikom zaradi njihove izjave o nenehnem pregonu poslovneža Osmana Kavale, so nerazumljivi in popolnoma neutemeljeni. Razumemo jih lahko le kot poskus odvrnitve pozornosti od resničnih nujnih vprašanj, domačih in dvostranskih. Niso ti veleposlaniki ali njihove vlade tisti, ki so se odločili, da je Turčija odgovorna za izpustitev Osmana Kavale.

Evropsko sodišče za človekove pravice je decembra 2019 odredilo njegovo takojšnjo izpustitev, kar je nato ponovilo s šestimi odločbami in vmesno resolucijo Odbora ministrov Sveta Evrope. Turčija je torej dolžna spoštovati odločitev tega sodišča, tako kot je dolžna slediti podobni sodbi v zvezi z Selahattinom Demirtaşom,« piše v izjavi za javnost Parlamenta EU, kjer so se spomnili tudi na zaprtega kurdsko-turškega politika Demirtaşa.

Slednji je namreč vodja opozicijske stranke HDP in je predvsem zato v zaporu že od leta 2016. Sultan Erdogan namreč ne trpi nobenega resnega nasprotovanja, ne na notranji fronti, ne na zunanje-politični fronti. Doma zapira politične nasprotnike, navzven pa pošilja signale, da lahko počne kar hoče, ne glede na mednarodne pravne norme in ne posledice.