Naslovnica Trendi Tokrat vsi iščejo zadnje zatočišče na Grenlandiji

Tokrat vsi iščejo zadnje zatočišče na Grenlandiji

Avtor: Spletno Uredništvo

Kot vsak četrtek se tudi pojutrišnjem obeta nove filmska premiera. Tokrat gre za apokaliptični akcijski triler z naslovom ‘Grenlandija: Poslednje zatočišče’. 

Tokrat vsi iščejo zadnje zatočišče na Grenlandiji Osrednji promocijski prizor iz filma ‘Grenlandija: Poslednje zatočišče’ (foto: kolosej.si) 

 

Ta teden bo v slovenske kinematografe vstopil nov film z znanstveno fantastičnim predznakom in sicer gre za film, ki so ga v slovenskem prevodu poimenovali ‘Grenlandija: Poslednje zatočišče’. Distributer filma je Blitz Film & Video Distribution, režiser je Ric Roman Waugh, scenarij je plod ustvarjalne žilice Chrisa Sparlinga, producenti pa so Gerard Butler, Basil Iwanyk, Sébastien Raybaud in Alan Siegel. Zgodba sicer malce spominja na zgodbo filma ‘2012’, podobno je polna akcije in napetosti. 

»Ob približevanju kometa in odštevanju minut do globalne apokalipse se družina Johna Garrityja bori za obstanek. Z malim sinom Nathanom se morajo podati na nevarno potovanje, da bi se prebili do majhnega upanja za rešitev in preživetje – do Grenlandije. Med groznimi novicami o uničenih mestih po svetu in med preletavanjem kometov po nebu, družina doživlja vse najboljše in najslabše, kar lahko ponudi človeštvo v boju proti največji paniki, ki jih obkroža,« odkriva napovednik filma.

Filmsko dogajanje torej sledi stiski in paniki človeštva, ko se vsi ljudje zanajdejo na pragu globalne apokalipse.V glavnih vlogah filma ‘Grenlandija: Poslednje zatočišče’ so Gerard Butler (300, Fallen franšiza), Morena Baccarin (Homeland, V, Deadpool), Scott Glenn (The Hunt for Red October, The Silence of the Lambs), Andrew Bachelor (When We First Met, The Babysitter) in David Denman (Brightburn, The Office). 

Sicer pa je izbira Grenlandije kot zadnje rešilne točke za človeštvo zelo neposrečena, saj so znanstveniki v zadnjih letih prav na Grenlandije našil enega ali morda celo dva kraterja, ki naj bi bila posledica padcev večjih meteoritov. Že zgolj ena od teh lokacij pa bi bila, glede na izjemno velikost domnevnega kraterja, povsem dovolj za katastrofo globalnih razsežnosti, ki se je na našem planetu dejansko zgodila pred približno 11.600 leti.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.