Evropski parlament je ponovno obravnaval kršitve človekovih pravic po svetu in tokrat sprejel resolucije o razmerah v Gvatemali, Azerbajdžanu in Bangladešu.
V Gvatemali so pravkar praznovali 202 obletnico neodvisnosti (foto: FB Gobierno de Guatemala)
Evro-parlamentarci so najprej pozvali gvatemalske politične stranke, veje oblasti in institucije, naj spoštujejo integriteto volilnega procesa in izid avgustovskih volitev. Prav tako so čestitali Bernardu Arévalu in Karin Herrera iz Movimiento Semilla za njuno izvolitev za predsednika in podpredsednico Guatemale in hkrati obsodili poskuse desničarskih frakcij v državnih strukturah, da razveljavitev izid zadnjih volitev.
»Resolucija obžaluje nenehna prizadevanja za kriminalizacijo neodvisnih sodnih delavcev ter instrumentalizacijo sodnih in tožilskih institucij, katerih cilj je spodkopavanje pravne države. Zaradi zaskrbljenosti zaradi samovoljnega pridržanja tožilcev, sodnikov, neodvisnih novinarjev in zagovornikov človekovih pravic Evropski poslanci zahtevajo takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh pridržanih,« so še sporočili z Evropskega parlamenta.
Nato so se parlamentarci posvetili Azerbajdžanu in pozvali visokega predstavnika EU za zunanje zadeve Josepa Borrella, Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS) in države članice, naj obsodijo resne kršitve človekovih pravic in demokracije v Azerbajdžanu ter izpostavijo primere, kot je odvzem prostosti Gubadu Ibadoghlu, v vseh dvostranskih srečanjih, pa tudi pri pogajanjih o prihodnjem sporazumu o partnerstvu.
Podpis tega sporazuma med EU in Azerbajdžanu bi moral biti pogojen z izpustitvijo vseh političnih zapornikov, so še poudarili in pozvali celo k sankcijam EU (v okviru globalnega režima sankcij EU za človekove pravice) proti azerbajdžanskim uradnikom, ki so resno kršili človekove pravice. Nazadnje pa so se poslanci dotaknili stanja človekovih pravic v Bangladešu, saj mora tudi ta država spoštovati mednarodne zaveze.
Našteli so več resnih kršitev mednarodnih konvencij, kot so zapiranje politikov, nevarnosti za nevladne organizacije, zagovornike človekovih pravic, aktiviste in verske manjšine, pa tudi to, da bangladeške organizacije civilne družbe nimajo dostopa do tujih nepovratnih sredstev iz naslova pomoči tej državi.