Eno od področij aktivnosti Europola so tudi koordonacija mednarodnih preiskav proti tihotapcem živali. Tudi tokrat je bilo v obsežni operaciji aretiranih več kriminalcev, zaseženih 5 ton posebne vrste evropskih jegulj in identificiranih več novih tihotapskih poti proti azijskim trgom.
Prizor med zadnjo mednarodno akcijo zaplembe steklenih jegulj (foto: europol.europa.eu)
Doslej so posebno vrsto evropskih jegulj, znano kot steklene jegulje, nezakonito lovili predvsem v Franciji, Španiji in na Portugalskem, nato pa so jih pošiljali v Azijo. Tihotapci so zaradi vse večjega pritiska mednarodnih organov kazenskega pregona poiskali alternativne poti, zato so začeli uporabljati Mavretanijo in Senegal, kjer je tudi nadzor oblasti precej bolj ohlapen kot npr. v EU, kot novi tranzitni državi.
Kljub prilagodljivosti kriminalcev je policijskim organom samo v zadnjih mesecih uspelo zaseči 5 ton steklenih jegulj. Sodelovanje z novimi tranzitnimi državami na novo odkritih tihotapskih poteh je bistvenega pomena za boj proti organiziranim kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s trgovino s steklenimi jeguljami. Europol sicer zagotavlja podporo pri preiskavah tihotapljenja steklenih jegulj že od leta 2016.
Že leto zatem so pri Europolu ustanovili tudi za boj proti okoljskemu kriminalu specializirano skupino. Od tedaj ta skupina vsako leto koordinira globalno operacijo proti kriminalnim skupinam, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino s steklenimi jeguljami. Skupno z zadnjo operacijo je bilo v teh letih skupno aretiranih že 850 ljudi in zaseženih več kot 87 ton steklenih jegulj.
Trgovanje s steklenimi jeguljami je večplastno kaznivo dejanje, saj vključuje okoljski kriminal, kriminal proti zdravju ljudi, trgovino z ogroženimi živalskimi vrstami, dokumentarne goljufije, davčne utaje in tudi pranje denarja. Ob tej priložnosti je Europol v skupno akcijo povezal več kot 40 partnerjev, vključno z organi pregona iz držav članic EU in drugih držav, institucijami EU ter mednarodnimi organizacijami.
Na seznam sodelujočih so bile namreč države članice EU Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija in Švedska. Poleg njih so sodelovale še Brazilija, Kolumbija, Moldavija, Nova Zelandija, Severna Makedonija, Norveška, Švica, Turčija, Ukrajina in ZDA.
Od institucij EU so bile poleg Europola na tem področju aktivne tudi številne druge ustanove, kot so Generalni direktorat za okolje, Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane, Eurojust, Evropski urad za boj proti goljufijam in Evropska agencija za nadzor ribištva, od mednarodnih organizacij pa še IFAW, Interpol ter TRAFFIC.