Nasin vesoljski teleskop Nancy Grace Roman je na začetku poti dosegel precej boljši rezultat, kot so predvidevali načrti. Za prvi pomemben popravek poti je porabil približno 18 kilogramov goriva namesto načrtovanih 200. NASA zdaj ocenjuje, da bi ga glede na zalogo goriva lahko bilo dovolj za najmanj 22 let potencialnih znanstvenih operacij.

Nasin vesoljski teleskop Roman je po izstrelitvi z izjemno učinkovitim popravkom poti prihranil veliko količino goriva. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Natančen popravek poti je močno zmanjšal porabo

Roman je 30. avgusta na raketi Falcon Heavy poletel proti območju druge Lagrangeeve točke Sonce–Zemlja oziroma L2. Prvi popravek poti je sledil že naslednji dan.

Manever je bil izveden z več kot 99-odstotno natančnostjo. Namesto velikega posega je bilo zato potrebnega bistveno manj goriva, razlika med načrtovano in dejansko porabo pa je znašala približno 91 odstotkov.

Pri vesoljskem observatoriju takšen prihranek ni le zanimiva številka. Roman bo gorivo potreboval tudi za prihodnje manevre in vzdrževanje ustrezne orbite, zato lahko večja preostala zaloga neposredno vpliva na to, kako dolgo bo lahko opravljal znanstvena opazovanja.

NASA omenja najmanj 22 let, vendar misija še ni podaljšana

Po trenutnih ocenah bi imel Roman glede na razpoložljivo gorivo dovolj zaloge za najmanj 22 let potencialnih znanstvenih operacij. K temu niso prispevali samo prvi manever, temveč tudi natančna izstrelitev in ugodne razmere ob začetku misije, navaja NASA.

Pri številki 22 let je pomembna razlika: NASA s tem ni napovedala, da bo teleskop toliko časa tudi dejansko deloval.

Romanova primarna znanstvena misija je načrtovana za pet let, observatorij pa je zasnovan tudi za možnost podaljšanega delovanja. Dejanska življenjska doba bo poleg goriva odvisna od stanja instrumentov in drugih sistemov ter prihodnjih odločitev o nadaljevanju misije.

Rezerva se je povečala že pred poletom

Del zgodbe se je začel še pred izstrelitvijo. Inženirji so morali pri načrtovanju upoštevati možnost, da bo imel Roman ob poletu maso do približno 9.800 kilogramov. Njegova dejanska izstrelitvena masa je bila približno 8.056 kilogramov.

Manjša masa je omogočila ugodnejše razmerje med količino goriva in potrebami misije. Ko sta se temu pridružila še natančna izstrelitev in uspešen prvi popravek poti, je Roman dobil precej večjo rezervo za prihodnost.

Observatorij je veliko pozornosti vzbudil že pred poletom. Pred izstrelitvijo je Roman obetal povsem nov pogled na vesolje, zdaj pa se je njegovim znanstvenim zmogljivostim pridružila še možnost precej dolgega delovanja.

Cilj je 1,5 milijona kilometrov od Zemlje

Roman potuje proti območju L2, približno 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. V bližini iste Lagrangeeve točke deluje tudi vesoljski teleskop James Webb.

Do tja bo Roman potreboval približno tri mesece. Med potjo ekipa spremlja njegovo tirnico in izvaja potrebne popravke, po prihodu pa sledita preverjanje in umerjanje sistemov pred začetkom rednih znanstvenih opazovanj.

Lokacija L2 omogoča zelo stabilne razmere za opazovanje vesolja, vendar Roman tudi tam ne bo povsem brez potrebe po pogonskem gorivu. Občasni manevri bodo potrebni za ohranjanje njegove načrtovane poti okoli tega območja.

Roman bo raziskoval temno vesolje in oddaljene planete

Romanovo glavno zrcalo ima premer 2,4 metra, enako kot Hubblovo, vendar bo novi observatorij nebo pregledoval na bistveno drugačen način. Njegov Wide Field Instrument bo pri primerljivih opazovanjih zajel vsaj 100-krat večje območje neba kot Hubble.

Tako širok pogled bo astronomom omogočil raziskovanje velikanskega števila galaksij in drugih nebesnih objektov. Med osrednjimi cilji misije so preučevanje temne energije in temne snovi, razvoj vesolja ter iskanje planetov zunaj našega Osončja, pojasnjuje NASA Science.

Prvi dnevi po izstrelitvi seveda še ne povedo, kako dolgo bo Roman dejansko deloval. Pokazali pa so nekaj pomembnega: gorivo, ki je pred poletom veljalo za enega ključnih dejavnikov življenjske dobe observatorija, je po začetnih manevrih postalo precej manjša omejitev, kot so dopuščali prvotni načrti.