Naslovnica Slovenija Eurobarometer: strah pred migranti je že zakoreninjen v slovenski družbi

Eurobarometer: strah pred migranti je že zakoreninjen v slovenski družbi

Avtor: Spletno Uredništvo

Po zadnjem nacionalnem poročilu standardne javnomnenjske raziskave Eurobarometer (EB90) Slovenci menijo, da sta najpomembnejša izziva, s katerima se sooča Slovenija, zdravstveno in socialno varstvo (31 %) ter priseljevanje (24 %). Najpomembnejša izziva v EU pa sta po mnenju slovenskih anketirancev priseljevanje (58 %) in terorizem (20 %).

Slovenia EU

Javnomnenjska raziskava Eurobarometer je bila izvedena novembra 2018 in je v Sloveniji zajela 1.017 oseb (foto: commons.wikimedia.org)

 

Po zadnji jesenski javnomnenjski raziskavi Eurobarometer (EB90) je večina Slovencev glede prihodnosti EU optimistična (63 %), dobra tretjina vprašanih (35 %) pa je pesimističnih. Evropejci so v povprečju nekoliko bolj črnogledi ob razmišljanju glede prihodnosti EU. 58 % Evropejcev je glede prihodnosti EU optimističnih, 37 % pa je pesimistov.

Državljani članic EU, ki so se povezavi pridružile v tem tisočletju, so načeloma bolj pozitivni glede prihodnosti povezave – 65 % optimistov v 13 novih državah članicah v primerjavi s 56 % optimističnih v prvotnih 15 članicah povezave. Za 52% Slovencev in podoben delež Evropejcev (53 %) EU v največji meri predstavlja svobodo potovanja, študija in dela kjerkoli v EU, na drugem oz. tretjem mestu pa so vprašani v povezavi z EU najpogosteje navedli skupno valuto evro in mir.

Te 3 odgovore so tako Slovenci kot vprašani v celotni EU najpogosteje navedli tudi kot največje dosežke EU. Precej bolje kot državljani drugih držav EU Slovenci ocenjujejo gospodarski položaj Unije. 65% Slovencev stanje evropskega gospodarstva ocenjuje kot dobro, medtem ko manjšinski delež (29 %) meni nasprotno. V povprečju na ravni EU28 49 % vprašanih ocenjuje, da je evropsko gospodarstvo v dobrem stanju, 38 % Evropejcev pa se s tem ne strinja. 

Eurobarometer med drugim redno preverja podporo državljanov nizu evropskih pobud in politik. 86 % Slovencev – največ med vsemi članicami EU – je naklonjenih skupni evropski gospodarski in monetarni uniji (EMU) s skupno valuto, evrom, le 11 % Slovencev ji nasprotuje. Na ravni EU28 MU uživa manj podpore – 62 % (32 % Evropejcev ji nasprotuje), kar je tudi največji razkorak v naklonjenosti posamezni pobudi med Slovenci in povprečjem v EU.

Tudi skupni digitalni trg EU med vsemi državami v največji meri podpirajo ravno Slovenci – 80% jih pobudo o trgu podpira, 12 % ji nasprotuje. Na ravni EU predlog v povprečju podpira 63 % vprašanih, proti pa jih je 20 %. Najvišjo stopnjo podpore so vsi vprašani izrazili načelu prostega pretoka državljanov EU, ki lahko živijo, delajo in poslujejo kjerkoli v EU – pobudo podpira 89 % Slovencev in 83 % Evropejcev (nasprotovanje je izrazilo 8 % Slovencev in 13 % Evropejcev).

“Večina Slovencev čuti občutek državljanske pripadnosti Evropski uniji (72 %), kar je zelo podobno povprečju na ravni EU28, kjer se je za državljane EU izreklo 71 % Evropejcev. V očeh večine vprašanih Slovencev ima Evropska unija nevtralen ugled (43 %), med opredeljenimi pa je več kot dvakrat večji delež tistih, za katere ima EU pozitiven ugled (38 %), kot tistih, za katere ima negativen ugled (18 %).

Ko gre za zaupanje v institucije tako Slovenci kot Evropejci v povprečju mnogo bolj zaupajo evropskim kot nacionalnim institucijam (Institucijam EU zaupa 37 % Slovencev, Vladi RS pa 23 %). Državljani posameznih držav članic se zelo razlikujejo glede mnenja o tem, ali njihov glas v EU šteje. Med Slovenci je nekoliko več tistih, ki menijo, da je njihov glas v EU slišan (50 %), obratno meni 45 % anketiranih. To mnenje je precej podobno povprečju odgovorov vseh vprašanih na ravni EU28,” so sporočili z Evropske komisije. 

Eurobarometer je lansko jeseni prvič ugotavljal, za katera področja bi si državljani EU želeli nameniti proračunska sredstva EU. V Sloveniji bi največ vprašanih (59 %) proračunski denar namenilo za zaposlovanje, socialne zadeve in javno zdravje. Drugo najpogosteje navedeno področje je kmetijstvo in razvoj podeželja (36 %), na tretjem in četrtem mestu pa sledita izobraževanje, usposabljanje, kultura in mediji (31 %) ter podnebne spremembe in varovanje okolja (30 %).

Na ravni EU28 vprašani podobno kot Slovenci na prvo mesto postavljajo financiranje zaposlovanja, socialnih zadev in javnega zdravja (48 %). Z Evropske komisije pa so dodali še, da bi državljani EU proračunska sredstva namenili za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in medije (38 %), podnebne spremembe in varovanje okolja (35 %). 

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.