Člani Cerarjeve vlade, ki se počasi poslavljajo, se posvečajo tudi pregledu opravljenega dela. Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so se tako pohvalili, da je bil v zadnjih letih dosežen znaten premik na področju financiranja znanosti. Trend večletnega upadanja sredstev za znanstveno-raziskovalno dejavnost se je obrnil in samo letos bo na voljo 231 milijonov evrov, prihodnje leto pa še 5 milijonov več.

Brez vlaganja v znanost in raziskave je napredek praktično nemogoč (foto: flickr.com/ NEI)

Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZS) so objavili podatke o sredstvih, ki so namenjena za financiranje znastvenih raziskav v RS. Že od leta 2015 so se ta sredstva postopoma povečevala, znatna porast sredstev za področje znanosti in raziskav pa je bila predvidena v proračunih za letos in za leto 2019. V letošnjem letu je skupaj na voljo 231 milijonov evrov, kar je 50 milijonov več kot v letu 2017.

V letu 2019 pa bo vseh sredstev, namenjenih za znanstveno-raziskovalno dejavnost, skupno že malce več kot 236 milijonov evrov. Glede na sprejeti proračun 2017 so se integralna proračunska sredstva za znanstveno-raziskovalno dejavnost povečala za 28 milijonov evrov, kar pomeni povečanje za 15 odstotkov. V letošnjem letu je tako zagotovljenih skupaj več kot 180 milijonov evrov sredstev integralnega proračuna.

Dodatna sredstva bodo omogočala začetek izvajanja ukrepov, ki so nujni za okrepitev znanstveno-raziskovalne dejavnosti, in sicer gre za sredstva za razvojno usmerjene ukrepe, sredstva za povečanje konkurenčnosti slovenskega raziskovalnega okolja in sredstva za ukrepe, ki bodo spodbujali ohranjanje kakovosti in odličnosti v znanstveno-raziskovalni dejavnosti, so zapisali na spletu MIZS.  

Vlada je za področje znanosti in raziskav ob koncu leta 2017 zagotovila dodatnih 4,5 milijona evrov (za povečanje ustanoviteljskih obveznosti, za povečanje financiranja materialnih stroškov in storitve izvajalcev infrastrukturnih programov ter za zagotovitev dostopa raziskovalcem do vrednotenja publicistične dejavnosti in relevantnih analitskih orodij) in v letu 2018 dodala še 4,4 milijona evrov.

Poleg tega na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport aktivno izvajajo tudi ukrepe s področja evropske kohezijske politike. Nedavno so objavili javni razpis za izvajanje raziskovalno-razvojnih projektov v vrednosti 45 milijonov evrov, v vrednosti do 30 milijonov evrov bodo podprli projekt InnoRenew, katerega nosilec je Univerza na Primorskem, v pripravi pa je tudi razpis za podporo raziskovalni infrastrukturi v višini do 30 milijonov evrov. Predvidena poraba kohezijskih sredstev za znanstveno-raziskovalno dejavnost v letu 2018 je 50,7 milijona evrov, v letu 2019 pa še malce večja – 59,7 milijona evrov.

Na ministrstvu so si v zadnjem mandatu intenzivno prizadevali za izboljšanje položaja znanstveno-raziskovalne dejavnosti, ne le s povečevanjem sredstev, temveč tudi z umeščanjem Slovenije v ključne mednarodne raziskovalne organizacije, kot je denimo Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN. Okrepili so tudi sodelovanje Slovenije v ključnih konzorcijih velike evropske raziskovalne infrastrukture in razvili nove podporne instrumente za prijavitelje na razpise ERC, kar je nedvomno pripomoglo k večjemu uspehu slovenskih raziskovalcev, ki so v zadnjem obdobju redno uspešni pri teh prestižnih razpisih.