Videti je kot običajna zelena spirulina, vendar je raziskovalcem s posebnim načinom gojenja uspelo močno spremeniti eno od njenih prehranskih lastnosti. V 100 gramih tako pridelane spiruline so izmerili 1,64 mikrograma biološko aktivnega vitamina B12 – nekoliko več od zgornje vrednosti, ki jo raziskovalci za primerjavo navajajo pri govedini. Ključ do rezultata ni bilo gensko spreminjanje, temveč nekaj precej bolj presenetljivega: svetloba.

Spirulina kot možen vir vitamina B12 prihodnosti. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Spirulina, kakršne ne najdemo na običajni trgovski polici

Spirulina, pogosto imenovana modrozelena alga, je mikroskopski organizem iz skupine cianobakterij, ki se že dolgo uporablja v prehrani in prehranskih dopolnilih. Pri vitaminu B12 pa ima pomembno posebnost. Običajna spirulina vsebuje predvsem spojine, podobne vitaminu B12, med katerimi je velik delež tako imenovanega psevdo-B12, ki za človeka nima enake biološke uporabnosti kot aktivne oblike tega vitamina. Podatek, da spirulina vsebuje B12, zato sam po sebi še ne pomeni, da predstavlja zanesljiv prehranski vir aktivnega vitamina.

Tokrat so se znanstveniki problema lotili drugače. Kot poroča ScienceDaily, so spirulino gojili v posebej zasnovanem sistemu fotobioreaktorjev in natančno uravnavali svetlobne pogoje med njeno rastjo. Organizma niso gensko spreminjali, temveč so s svetlobo vplivali na njegove naravne presnovne procese.

Nastala je tako imenovana fotosintetsko nadzorovana spirulina. Analize so pokazale, da je več kot 98 odstotkov izmerjenega vitamina B12 predstavljala biološko aktivna oblika. Prav to je bistvena razlika v primerjavi z običajno spirulino.

1,64 mikrograma vitamina B12 na 100 gramov

Največ pozornosti vzbuja količina vitamina. V 100 gramih posebej gojene spiruline so izmerili 1,64 mikrograma biološko aktivnega vitamina B12, medtem ko so avtorji raziskave za govedino kot primerjalno vrednost navedli približno 0,7 do 1,5 mikrograma na 100 gramov.

Tako pridelana spirulina je torej pri meritvah dosegla raven B12, primerljivo z govedino, in nekoliko presegla zgornjo vrednost uporabljene primerjave. Toda rezultatov ne moremo preprosto prenesti na spirulino, ki jo danes najdemo na trgovskih policah. Govorimo o biomasi, pridelani v posebej nadzorovanih pogojih.

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Discover Food, je pokazala, da rezultat ni bil posledica genskega spreminjanja, ampak prilagajanja pogojev gojenja, predvsem svetlobe. Sama študija je bila prvotno objavljena leta 2024, zato ne gre za novo raziskavo iz leta 2026. Svež povod za zgodbo je ponovna predstavitev ugotovitev konec avgusta.

Ključ do spremembe je bila svetloba

Svetlobni pogoji v fotobioreaktorjih so vplivali na fotosintezo in presnovne procese spiruline, s čimer je raziskovalcem uspelo povečati delež uporabne oblike vitamina B12. Rezultat se je ohranjal tudi skozi daljše obdobje gojenja, kar je pomembno, če bi želeli takšen postopek nekoč uporabljati v večjem obsegu.

Širši pomen raziskave zato presega vprašanje, koliko vitamina B12 vsebuje spirulina. Pokazuje namreč, da je mogoče z načinom pridelave vplivati na prehranske lastnosti nastale biomase. To odpira možnosti za razvoj sestavin in živil, pri katerih bi lahko določene prehranske značilnosti dosegali že med samo proizvodnjo.

Po navedbah Reichman University, od koder prihaja vodilni raziskovalec Asaf Tzachor, je pri projektu sodelovala mednarodna skupina strokovnjakov. Spirulino so gojili v fotobioreaktorskem sistemu na Islandiji, kjer je mogoče pri takšni proizvodnji izkoriščati tudi obnovljive vire energije.

To še ne pomeni, da bo spirulina zamenjala govedino

Primerjava z govedino je privlačna, vendar ima jasne meje. Raziskava primerja vsebnost vitamina B12 na določeno maso in ne dokazuje, da je spirulina prehransko enakovredna govedini ali da bi jo lahko preprosto nadomestila. Živili imata povsem različno prehransko sestavo, dodatno pa bo treba raziskati tudi, kako učinkovito lahko človeško telo B12 iz tako pridelane spiruline dejansko izkoristi.

Pomembna je tudi količina. Sto gramov spiruline je za vsakodnevno uživanje velika porcija, zato je ena od zanimivejših možnosti uporaba takšne biomase kot sestavine drugih živil. Če bo tehnologijo mogoče učinkovito in ekonomično prenesti v večji obseg, bi lahko prav tu dobila praktično vrednost.

Iskanje novih načinov proizvodnje hrane medtem postaja vse drznejše. Na Dnevnih Novicah smo že pisali o hrani prihodnosti, ki nastaja na nenavadne načine, med drugim o raziskovalnem projektu, v katerem bi lahko odpadna plastika postala izhodiščna surovina za proizvodnjo hrane za dolgotrajne vesoljske odprave.

Za zdaj tako ni govora o tem, da bi zeleni prah na naših krožnikih zamenjal govedino. Rezultat 1,64 mikrograma aktivnega vitamina B12 na 100 gramov pa kaže nekaj drugega: z nadzorovanjem pogojev rasti je mogoče lastnosti spiruline spremeniti precej bolj, kot bi pričakovali, in prav takšni postopki bi lahko nekoč dobili pomembno vlogo pri razvoju hrane prihodnosti.