Statistični urad RS je objavil podatke o tem, o čem je poročal letos. Povzeli so, da so slovenski potrošniki zelo optimistični, da je dve tretjini prebivalstva srečnega in da se večina ljudstva v Sloveniji počuti zdravo. 

Optimistični, srečni in zdravi Slovenci na Prešernovem trgu v Ljubljani (foto:Bahnfrend)

Statistični urad RS (SURS) je pripravil daljši pregled doslej objavljenih člankov za leto 2018. Najprej so se osredotočili na družbene in šele potem na gospodarske kazalce. Tako kaže, da se je razpoloženje med slovenskimi potrošniki v zadnjih letih močno izboljšalo. Na koncu leta 2017 je dosegel najvišjo vrednost v celotnem obdobju od marca 1996, tj. od takrat, odkar v Sloveniji spremljamo mnenje potrošnikov.

Poleg tega je bila vrednost tega kazalnika v decembru 2017 prvič pozitivna, kar pomeni, da je bilo več potrošnikov optimističnih kot pesimističnih. Glavni razlog za dobro razpoloženje potrošnikov je bilo njihovo optimistično pričakovanje glede gospodarskega stanja v državi in glede brezposelnosti. To pričakovanje se je namreč v zadnjem obdobju, kot kažejo naši podatki, močno izboljšalo. V nekoliko manjši meri, pa vseeno precej, se je izboljšalo tudi pričakovanje potrošnikov glede finančnega stanja v gospodinjstvih in glede varčevanja.

Pogojev za občutek sreče pa ne ustvarjajo le blaginja v državi niti ne finančno stanje gospodinjstva oz. posameznika, temveč tudi zdravje, položaj na trgu dela ipd. Deleži oseb, ki so v letu 2013 povedale, da so se v zadnjih štirih tednih (pred anketiranjem) ves čas ali večino časa počutile srečne, so se med državami precej razlikovali. V Sloveniji je bil delež takih oseb nekoliko večji (65,4 %) od povprečja vseh držav članic EU-28 (59,5 %). V Latviji in Grčiji sta bila odstotka takih oseb najnižja (nekaj več kot 30 %), na Islandiji in na Nizozemskem pa najvišja (več kot 80 %).

Svoje splošno zdravstveno stanje sta v 2016 izpeljani in letos povzeti Anketi o življenjskih pogojih ocenili kot dobro ali zelo dobro dve tretjini vprašanih oseb, starih 16 ali več let (dobro: 44 %; zelo dobro: 20 %). Samoocena je seveda v veliki meri vedno odvisna tudi od starosti vprašanih: med 16–25-letniki je bilo takih, ki so imeli o svojem zdravstvenem stanju dobro ali zelo dobro mnenje, 89 %, med osebami, starimi 66 ali več let, pa je bilo takih nekoliko manj kot tretjina.

Vzrok za skoraj tri četrtine vseh smrti v Sloveniji v 2016 so bile bolezni obtočil (bolezni srca in ožilja) in različna rakava obolenja. Razlike med spoloma so bile precejšnje: ženske so zbolevale in umirale v večjem obsegu zaradi bolezni obtočil, moški pa so v večjem obsegu zbolevali in umirali zaradi različnih rakavih obolenj, so še zapisali na SURS-u.