Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je v zadnjih dneh objavila več sporočil o klimatskih sprembah, nato pa so se njeni predstavniki udležili dvodnevnega simpozija Vodni dnevi 2018, ki se danes končuje v Portorožu. Prisotnih je okrog 100 udeležencev iz različnih inštitucij, ki so povezane z upravljanjem voda.

Suše ne bomo izoreninili, morali se bomo prilagoditi (foto: pxhere.com)

V prvem sklopu programa simpozija Vodni dnevi 2018, ki so ga poimenovali ‘Voda, narava in okolje’, je dr. Andreja Sušnik predstavila temo “Ko je vode premalo”. Opisala je klimatološki vidik sprememb suše v evropskem in slovenskem prostoru, vpliv podnebnih sprememb ter orodja za sledenje suše, ki so jih je razvili na Agerncija Republike Slovenija za okolje (ARSO). Predstavljeni so bili tudi izsledki projekta DriDanube, predstavitvi pa je sledila diskusija na temo celostnega upravljanja voda.

V drugem delu programa je bil poudarek na ravnanju z blatom čistilnih naprav, odvajanju in čiščenju odpadne vode ter povezavi vodnih virov in pitne vode. Vsa problematika glede vode je povezana z dvema osnovnima težavama. Prva ja ta, da ljudi je na planetu Zemlja vedno več, zato porabijo vedno več vode. Druga pa je ta, da se planet segreva, zato vedno več vode izhlapi, vremenski pojavi pa postajajo vse bolj ekstremni. Tako so na ARSO nedavno objavili tudi dolgoročnejše napovedi za Slovenijo, ki niso ravno najbolj optimistične.  

“Pri globalnem cilju 2,0 °C v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za okoli 3 °C nad temperaturo konec 19. stoletja, pri cilju 1,5 °C pa bi se v Sloveniji dvig ustalil nekaj desetink pod 3 °C. Tako pri temperaturnih kot padavinskih spremembah lahko v Sloveniji pri globalnem cilju 1,5 °C pričakujemo znatno manjše posledice kot pri cilju 2,0 °C. To pomeni, da v primeru cilja 2 °C lahko pričakujemo več vročih dni, daljše in izrazitejše vročinske valove ter bolj izrazite nalive. Morska gladina se bo na naši obali zvišala v vsakem primeru. Razlika med enim in drugim ciljem je nekaj decimetrov ob koncu stoletja,” so sporočili z ARSO.

Sicer je cilj Vodne direktive varovanje vodnega okolja in, kjer je potrebno, izboljšanje kakovosti voda. Da bi dosegla ta cilja z vidika kemijskega stanja, je Evropska unija za države članice postavila enotne kriterije ocenjevanja kemijskega stanja površinskih voda. Določila je tudi seznam t. i. prednostnih nevarnih snovi. Zanje so bile določene tudi enotne mejne vrednosti oz. okoljski standardi. Le-ti so praviloma precej strožji kot mejne vrednosti za pitno vodo in varno hrano, saj so postavljeni tako, da ne ščitijo le človeka, pač pa celoten ekosistem.

V Evropi je tretjina površinskih voda v dobrem ekološkem stanju, Slovenija pa je s skoraj 60 % visoko nad evropskim povprečjem. Za doseganje ciljev Vodne direktive z vidika ekološkega stanja pa bodo potrebni ukrepi in prilagoditve človekovih dejavnosti, ki bodo omogočale povrnitev in ohranitev ključnih vodnih združb in procesov. Pri tem lahko Slovenija izkoristi svoje naravne danosti in dobro ohranjeno okolje, so zaključili na Agenciji.