Naslovnica Trendi Sedma sezona Prekletstva otoka hrastov se je že začela

Sedma sezona Prekletstva otoka hrastov se je že začela

Avtor: Spletno Uredništvo

Pravkar se je začela sedma sezono priljubljene televizijske serije ‘The Curse of Oak Island’, a le na severnoameriškem televizijskem tržišču. V Evropi bodo nove epizode na History channela predvidoma na sporedu šele sredi januarja prihodnjega leta. Po prvi epizodi sodeč naj bi letos brata Lagina in njuni sodelavci odkrili celo vrsto novih arheoloških artefaktov, predvsem pa nove podzemne jaške, ki bi jih lahko po bližnjici popeljala do domnevnega zaklada.

Sedma sezona Prekletstva otoka hrastov se je že začela Jez bodo razširili na desno in še nekaj metrov globje v morje, a naj bi se to obrestovalo z najdbo skritega jaška oziroma tunela (foto:  

  

Čeprav je televizijska serija z originalnim naslovom ‘The Curse of Oak Island’ (po slovensko ‘Prekletstvo otoka hrastov’) pravkar startala s svojo sedmo sezono, še vedno ni dala dokončnih odgovorov. Brata Marty in Rick Lagina skupaj s svojimi sodelavci na majhnem otočku na vzhodni obali Kanade še naprej vztrajata pri iskanju domnevnega zaklada, ki se jim je doslej vztrajno izmikal. Sicer so lani nesporno dokazali, da se je na otoku nekaj dogajalo že pred letom 1799, ko naj bi prvič na otočku začeli kopati za bogastvom.

Lani so sodobni iskalci s pilotiranjem postavili prek 100 metrov dolg morski jez, po zaslugi katerega so lahko na posušenem delu praže našli celo vrsto lesenih in kamnitih konstrukcij. Dendrološka analiza lesa je pokazala, da je bil posekan vsaj dvajset let pred začetkom iskanja zaklada na otoku. Iz približno istega obdobja so našli še celo vrsto drugih najdb. Nazadnje so prav v prvi epizodi sedme serije na obali odkrili srebrn gumb, ki so ga datirali v obdobje med leta 1720 in 1770.

Sedaj je dokončno jasno, da se je v drugi polovici 18. stoletja na otoku dogajalo nekaj velikega in skrivnostnega. Po koncu ameriške vojne za neodvisnost (1783) se je na otok preselil manj znan ‘pirat-privatnik’ James Anderson. Slednji je vojno začel na strani Američanov, a je skupaj s svojo ladjo in posadko hitro prestopil stran Angležev. Njegovo delo je bilo enostavno: napasti trgovske ladje, ki so oskrbovale sovražnika. Zato je možno, da je otok uporabljal tudi kot pristan za popravilo ladij. To bi razložilo marsikaj, a ne prav vsega.

Drugi večji segment najdb namreč izvira iz 14. stoletja in tudi v prvi epizodi nove sezone so le nekaj metrov stran od srebrnega gumba našli izredno dobro ohranjeno železno kamnoseško dleto, ki bi lahko izviralo iz istega stoletja. Od ostalih najdb iz tega obdobja prednjačijo človeške kosti, ki so jih našli prek 50 metrov pod zemljo. Analiza je pokazala, da je šlo za ostanke enega Evropejca in druge osebe bližnjevzhodnega izvora.

Iz tega obdobja je tudi na obali otoka najden svinčeni križ, na katerem je prepoznavna slihueta križanega Jezusa, ki ga je nekdo nosil kot obesek okrog vratu. Zelo podobna upodobitev Kristusa se še danes nahaja vklesana v steni zapora na jugu Francije, v katerem so bili pred usmrtitvijo v prvi polovici 14. stoletja zaprti poslednji vitezi Templjarji. Tudi svinec, iz katerega je bil narejen za obesek, prihaja iz bližnjega francoskega rudnika, ki pa od 15 stoletja ne deluje več.

14. in 18. stoletje povezujeta star francoski zemljevid Otoka hrastov in na njemu napisan omenjen priimek francoske plemiške družine Rochefoucauld. Posamezniki iz te družine so bili med prvimi vitezi Templjarji v Franciji, zabeleženi so kot udeleženci križarskih vojn, precej stoletij kasneje pa so bili potomci te družine člani francoske vojaške ekspedicije, ki je v 18. stoletju skušala za Francijo zasesti angleška ozemlja v današnji Kanadi. Iz tega obdobja naj bi bil tudi zemljevid, na katerem so številne prepoznavne markacije po otoku.

Če bi brata Lagina na Otoku hrastov dejansko našla zaklad iz 14. stoletja, pa bi utegnila zgodba bi utegnila imeti še zelo zanimiv pravni zasuk, saj je družina Rochefoucauld še vedno zelo vplivna. Dominique Prince de La Rochefoucauld-Montbel je namreč minister v vladi (s strani Združenih narodov priznane suverene države) Malteškega viteškega rodu. Sicer pa so se v prvi epizodi serje posvetili predvsem trikotnemu močvirantemu predelu na otoku, kjer naj bi se pod blatom skrivala okrog 70 metrov dolga lesena ladja.

Skrivnost in napetosti tudi torej v novi sezoni ‘Prekletstva otoka hrastov’ ne bo manjkalo.  

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.