Naslovnica Magazin Še dobro desetletje do popolnoma avtonomnih samovozečih vozil

Še dobro desetletje do popolnoma avtonomnih samovozečih vozil

Avtor: Spletno Uredništvo

Z napredkom digitalnih tehnologij, robotike, umetne inteligence in zmogljivih računalnikov postajajo samovozeča vozila, o katerih smo nekoč sanjali v znanstvenofantastičnih filmih in knjigah, realnost na naših cestah. Samovozeča vozila bodo že od leta 2020 postala realnost na evropskem trgu. Kakšen je torej njihov potencial in kako se EU sooča z izzivi, ki jih prinaša avtomatiziran prometni sektor prihodnosti?

samovozečaLjubitelje žlahtne kapljice obveščamo, da bodo popolnoma avtonomna vozila na voljo šele po letu 2030. Tedaj bo voznik na zgornji grafiki lahko med vožnjo mirno srkal pivo, spal za volanom med zastoji in se smejal kontroli prometa, če bo tedaj sploh še obstajala…  

 

Za kar 95 % prometnih nesreč v EU je kriva človeška napaka, zato življenja še vedno izgublja na tisoče ljudi. Avtonomna vozila bi lahko z odpravo človeških napak znatno zmanjšala število nesreč in posledično prispevala k bistvenemu povečanju prometne varnosti. Prav tako lahko digitalne tehnologije s pametnim dinamičnim nadzorom prometnih tokov zmanjšajo prometne zamaške in prispevajo k nižjim izpustom toplogrednih plinov.

Po drugi strani pa tudi sodobne tehnologije povečujejo dostop do mobilnosti, na primer za invalide ali starejše, ki sami vozila ne morejo upravljati. Trg samovozečih vozil naj bi v prihodnjih letih doživel eksponentno rast, kar bo vzpodbudilo ustvarjanje novih zaposlitev v Evropi. Panoga naj bi evropski avtomobilski industriji do leta 2025 prinesla kar 620 milijard evrov dobičkov, elektronskemu sektorju pa še dodatnih 180 milijard.

Zakonodajalci v EU se bodo morali vsseno najprej posvetiti vprašanjem glede varnosti, odgovornosti, zavarovanj, obdelave podatkov, etičnim dilemam in novi infrastrukturi.“Odgovornost: samovozeča vozila odločitve med vožnjo prenašajo iz človeka na tehnologijo. V skladu s tem se mora posodobiti in razviti tudi veljavna evropska zakonodaja na področju civilne odgovornosti, ki mora razjasniti, kdo odgovarja v primeru nesreče – oseba v avtomobilu ali proizvajalec tehnološke opreme.  

Varnost v cestnem prometu: samovozeča vozila si cesto delijo s klasičnimi avtomobili, kolesarji, pešci in drugimi udeleženci v prometu, zato so varnostne zahteve ključnega pomena za uveljavitev novih tehnologij. Prav tako je potrebna harmonizacija določenih cestnoprometnih predpisov v EU, saj se vozila ne ustavljajo na državnih mejah in morajo biti sposobna upoštevati veljavne predpise v vseh državah.

Obdelava podatkov: evropska zakonodaja o varstvu podatkov velja tudi na področju avtonomne vožnje, vendar pa do sedaj še ni bilo na vidiku ukrepov, ki bi zagotovili primerno kibernetsko varnost vozil in avtomobile ščitili pred kibernetskimi napadi. Etična vprašanja: samovozeča vozila morajo spoštovati človekovo dostojanstvo in svobodo do izbire.

V skladu s tem principom so trenutno v pripravi evropske smernice za področje umetne inteligence, prav tako pa bo na področju samovozečih vozil potrebno oblikovati primerne standarde. Infrastruktura: avtonomna vozila potrebujejo ustrezno infrastrukturo za prenos podatkov in komunikacijo med vozili in drugimi udeleženci v prometu. Za razvoj pametne infrastrukture bodo potrebni vložki v razvoj in inovacije,” so pred dnevi zapisali na spletnem mestu europarl.europa.eu.

Po objavi strategije EU za mobilnost prihodnosti, ki jo je pripravila Evropska komisija, je nizozemski poslanec Evropskega parlamenta Wim van de Camp oblikoval poročilo o avtonomni vožnji, katerega je nato potrdil Evropski parlament. Glavni poudarki poročila se nanašajo na politike in predpise EU na področju avtonomnega in povezanega prometa.

Novosti naj bi zadevala vsa prevozna sredstva, vključno z morskim prometom, plovili v celinskih vodah, vlaki ter droni, ki prevažajo blago. Potrebna bo večja mednarodna usklajenost pravil, kar bo prispevalo k večji varnosti in bo omogočilo nemoteno delovanje avtonomnih vozil v različnih državah. Snemalniki podatkov (t.i. črne skrinjice) bodo obvezna oprema vseh samovozečih vozil, kar bo olajšalo preiskovanje nesreč in ugotavljanje odgovornosti.

Potrebna bodo primerna pravila o varovanju podatkov in etičnih vidikih avtonomne vožnje, kar bo povečalo kibernetsko varnost vozil in med ljudmi okrepilo zaupanje v uporabo novih tehnologij. Prav tako bo morala biti posvečena posebna pozornost razvoju samovozečih vozil, namenjenih osebam z omejeno mobilnostjo in invalidom.

Samovozeča vozila so sicer opremljena s senzorji, kamerami, zmogljivimi računalniki, natančnimi satelitskimi navigacijskimi sistemi in radarji kratkega dosega, kar jim omogoča, da prevzamejo vse ali pa del voznikovih nalog. Vozila z delno avtomatiziranimi asistenčnimi sistemi, ki vozniku pomagajo pri vožnji (1. in 2. stopnja avtonomnosti), pa so danes na evropskem trgu že na voljo.

Sem sodijo avtomobili s sistemi Stop&Go, ki ob ustavitvi vozila samodejno izklopijo motor, sistemi, ki med vožnjo s pospeševanjem ali zaviranjem samodejno vzdržujejo razdaljo med vozili, ter sistemi za avtomatsko parkiranje ali zaviranje v sili. Avtomobili z vgrajeno 3. in 4. stopnjo avtonomnosti, kamor sodijo npr. avtopiloti med vožnjo po avtocesti, so trenutno v fazi testiranja in naj bi na evropski trg prišli leta 2020.

Popolnoma avtonomna vozila (5. stopnja) lahko na naših cestah pričakujemo po letu 2030, po letu 2022 pa naj bi bila vsa na novo proizvedena vozila zmožna povezovanja in komunikacije med seboj.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.