Čokolada je za milijone ljudi vsakdanji užitek, njena prihodnost pa je vse bolj odvisna od boja z boleznimi, ki uničujejo kakavove nasade. Ameriški znanstveniki so po desetletjih raziskav razvili odpornejši kakavovec in v laboratorijskih preizkusih izmerili 42 odstotkov manjše poškodbe zaradi okužbe. Odkritje vzbuja upanje, vendar bo o njegovi resnični vrednosti odločal šele preizkus na plantažah.
Oboleli in zdravi kakavov plodovi ponazarjajo nevarnosti za pridelavo kakava ter upanje, ki ga prinaša novo znanstveno odkritje. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)
Zakaj je prihodnost čokolade ogrožena?
Ko na kakavovem plodu nastanejo temne lise, je lahko za pridelovalca že prepozno. Ena najnevarnejših bolezni te tropske rastline povzroča propadanje plodov, še preden jih kmetje lahko poberejo. Težava je posebno izrazita v vlažnem podnebju, kjer se povzročitelji bolezni lažje širijo. Kakavovec, ki izvira iz amazonskih deževnih gozdov, sicer potrebuje toploto in vlago, vendar ga intenzivna pridelava in spreminjajoče se vremenske razmere izpostavljajo dodatnim tveganjem. Posledice segajo precej dlje od posameznih nasadov, saj kakav predstavlja osnovno surovino za industrijo, katere izdelke vsak dan kupujejo ljudje po vsem svetu.
Podatki International Cocoa Organization kažejo, kako velik je problem. Po ocenah mednarodne organizacije lahko bolezni in škodljivci povzročijo izgube v višini od 30 do 40 odstotkov potencialne svetovne proizvodnje kakava. To ne pomeni, da vsako leto propade tolikšen delež že pobranega pridelka, temveč ponazarja obseg škode, ki jo različne bolezni in škodljivci povzročajo na plantažah. Posebej nevarna je črna gniloba kakavovih plodov, ki jo povzročajo plesnim podobni organizmi iz rodu Phytophthora. Za manjše pridelovalce, katerih dohodek je pogosto neposredno povezan s količino zdravih plodov, lahko takšne izgube ogrozijo preživetje celotnega gospodinjstva.
Po desetletjih raziskav našli novo možnost zaščite
Na ameriški univerzi Penn State se z vprašanjem odpornosti kakavovcev ukvarjajo že več desetletij. Raziskovalca Mark Guiltinan in Siela Maximova s sodelavci proučujeta, kako rastlini pomagati, da bi se učinkoviteje branila pred okužbami. Namesto iskanja vedno novih sredstev za zatiranje bolezni so se osredotočili na obrambne mehanizme, ki jih kakavovec že ima. Ugotovili so, da lahko s ciljno spremembo dela njegovega dednega zapisa zmanjšajo delovanje naravne zavore imunskega odziva. Rastlina se tako ob okužbi uspešneje upira povzročitelju bolezni.
Univerza je 27. oktobra 2026 objavila, da se raziskava premika v novo razvojno fazo. Kot poroča Penn State University, je ustanova sklenila licenčni dogovor s podjetjem AgroNetica, ki bo podprlo nadaljnje preizkušanje in morebitno poznejšo uporabo odpornejših rastlin. Znanstveniki so sodobno metodo natančnega spreminjanja dednega zapisa povezali s tradicionalnim križanjem ter pridobili potomce z želeno lastnostjo, pri katerih ni ostal tuji dedni material, uporabljen v začetnem postopku. Guiltinan je pomen raziskave povzel z besedami, da želijo »reševati resnične težave kmetov«. Prav možnost, da bi laboratorijski dosežek nekoč koristil pridelovalcem, je osrednji cilj njihovega dolgoletnega dela.
Kaj pomeni 42 odstotkov manj poškodb?
Številka, ki je pritegnila največ pozornosti, izhaja iz raziskave, objavljene v strokovni reviji Plant Biotechnology Journal. Znanstveniki so liste razvitih kakavovcev izpostavili povzročitelju bolezni Phytophthora palmivora in jih primerjali z listi kontrolnih rastlin. Po 48 urah so izmerili velikost poškodovanega tkiva. Pri rastlinah z okrepljenim obrambnim odzivom so bile poškodbe v povprečju približno 42 odstotkov manjše. Raziskava, prvič objavljena septembra 2025, je tako pokazala, da je mogoče s posegom v naravno obrambo kakavovca občutno zmanjšati njegovo dovzetnost za okužbo.
Rezultat je pomemben, vendar ga ni mogoče neposredno prenesti na proizvodnjo čokolade. Znanstveniki niso dokazali 42-odstotnega povečanja pridelka, temveč zmanjšanje poškodovane površine listov v nadzorovanih laboratorijskih razmerah. Prav tako nova rastlina ni popolnoma odporna proti vsem boleznim, ki napadajo kakavovce. Odkritje dokazuje, da je izbrani pristop obetaven, koliko zdravih plodov bi lahko dejansko ohranil v velikih nasadih, pa bodo pokazali nadaljnji preizkusi.
Kaj bi odkritje lahko pomenilo za slovenske kupce?
Večina svetovne pridelave kakava prihaja iz tropskih držav, zlasti iz zahodne Afrike, med pomembnimi pridelovalnimi območji pa so tudi deli Latinske Amerike in Azije. Če bolezen prizadene obsežne nasade, lahko zmanjšana razpoložljivost surovine vpliva na svetovno trgovino. Slovenski kupci so zato z dogajanjem na oddaljenih plantažah povezani bolj, kot se zdi ob pogledu na polico s čokoladami. Vendar gibanja maloprodajnih cen ne določajo samo količine pridelanega kakava, ampak tudi zaloge, stroški predelave, energija, transport in poslovne odločitve proizvajalcev ter trgovcev.
Poleg količine pridelka postaja pomembno tudi vprašanje njegovega izvora. Na Dnevnih Novicah smo ob prehranskih trendih za leto 2027 že obravnavali, zakaj pridobiva poreklo kakava in čokolade vse večjo pozornost. Nova raziskava temu dodaja vprašanje, kako dolgo bodo posamezna območja lahko zagotavljala zanesljivo pridelavo. Odpornejši kakavovci bi lahko zmanjšali izgube in pridelovalcem omogočili večjo stabilnost, vendar za zdaj ni dokazov, da bi odkritje v kratkem povzročilo pocenitev čokolade v Sloveniji ali drugod po Evropi.
Najpomembnejši odgovori bodo prišli s plantaž
Raziskovalce zdaj čaka zahtevnejša naloga od laboratorijskih poskusov. V sodelovanju z ameriškim ministrstvom za kmetijstvo že potekajo terenska preverjanja na Havajih in v Portoriku, kjer bodo spremljali rastline v naravnih razmerah. Tam na uspešnost vpliva precej več dejavnikov kot v laboratoriju: spreminjajoča se temperatura, količina padavin, različni povzročitelji bolezni in razmere v tleh. Poleg odpornosti bodo pomembni tudi rast dreves, rodnost in kakovost plodov. Pridelovalci namreč ne potrebujejo zgolj rastline, ki bolje prenaša okužbo, temveč takšno, ki lahko več let zagotavlja dovolj kakovosten pridelek.
Pri kakavovcu so nadaljnji poskusi povezani tudi z dolgotrajnim čakanjem. Drevesa praviloma potrebujejo več let, preden začnejo roditi, zato preverjanje novih lastnosti ni primerljivo s preizkušanjem rastlin, ki jih kmetje posejejo in požanjejo v eni sezoni. Sodelovanje s podjetjem AgroNetica naj bi omogočilo nadaljnji razvoj tehnologije, njeno širše preizkušanje in morebitno poznejše razmnoževanje odpornejših rastlin. Kdaj bi te lahko postale dostopne pridelovalcem, še ni znano. Veliko bo odvisno od njihovega obnašanja v naravi, stroškov razvoja in pogojev za uporabo v posameznih državah.
Nova metoda ne bo odpravila vseh nevarnosti, ki ogrožajo svetovno pridelavo kakava. Bolezni se lahko spreminjajo, vremenske razmere postajajo zahtevnejše, gospodarske težave pridelovalcev pa zahtevajo širše rešitve. Kljub temu je raziskovalcem uspelo pokazati, da se lahko kakavovec z okrepljeno naravno obrambo občutno bolje upira enemu svojih nevarnih sovražnikov. Po desetletjih raziskovanja je to pomemben korak, čeprav do morebitne širše uporabe ostaja še dolga pot.
Za zdaj se prihodnost čokolade ne odloča na trgovinskih policah, temveč na plantažah, kjer bodo morali novi kakavovci dokazati svojo vrednost. Če bodo odpornejša drevesa v prihodnjih letih obrodila več zdravih plodov, bi lahko odkritje nekoč pomagalo zaščititi pridelek, od katerega so odvisni tako številni pridelovalci kot svetovna proizvodnja čokolade.