Naslovnica Gospodarstvo Rekord kljub pandemiji in blokadi Sueza

Rekord kljub pandemiji in blokadi Sueza

Avtor: Spletno Uredništvo
Iz edinega slovenskega tovornega pristanišča so ob koncu meseca marca sporočili, da so kljub pandemiji koronavirusa in nepredvideni blokadi Sueškega prekopa uspeli popraviti rekord v mesečnem številu pretovorjenih kontejnerjev. Nov rekord sedaj znaša 97.000 kontejnerjev.
Rekord kljub pandemiji in blokadi Sueza

V mesecu marcu so kljub rekordnemu pretovoru potekala dela za podaljšanje pomola I (foto: SJ)

Na kontejnerskem terminalu Luke Koper so v pravkar končanem mesecu marcu delali s polno paro. Ne glede na pandemijo koronavirusa in nepredvideno zaprtje Sueškega prekopa so luški delavci uspeli izboljšati rekord družbe v mesečnem številu pretovorjenih kontejnerjev, kar se zdi skoraj neverjetno. Vendar pa ne gre za kakšen čudež, ampak za pobiranje plodov, ki izvirajo predvsem iz pravilno zastavljene gospodarske politike družbe.

Seveda imajo svoj del zaslug za rekord tudi vsa uvozna, trgovska in prevozniška podjetja, ki gravitirajo okrog luškega gospodarskega bazena. S skupnimi močmi so tako v 31-ih dneh meseca marca v Luki Koper pretovorili nekaj več kot 97.000 kontejnerjev (oz. kontejnerskih enot -TEU). S temi številkami je bil presežen prejšnji mesečni rekord iz predkoronskih časov – marca leta 2018 so namreč pretovorili 92.300 TEU.

 »Gre za pomemben mejnik, še posebej v luči posledic pandemije korona virusa ter omejitev pri izvajanju storitev zaradi zaščitnih ukrepov. Zato gredo čestitke uprave družbe vsem sodelavcem s kontejnerskega terminala, ki s svojim delom opravičujejo sloves najpomembnejšega kontejnerskega terminala v Jadranu«, je rekord komentiral predsednik uprave Luke Koper d. o. o. Dimitrij Zadel.

Velja poudariti, da so vsaj od lanskega septembra globalne razmere na področju ladijskih prevozov iz Daljnega vzhoda postale zelo nepredvidljive. Vzroki za tako kaotično stanje so povečane količine blaga iz Azije, zasedenost azijskih kontejnerskih terminalov, vplivi pandemije na poslovanje in pa tudi klimatske spremembe. Zaradi vsega tega ladjarji ne morejo več zagotavljati točnih prihodov ladij.

Vse to pa ima nato negativne posledice tudi na delovanje kopenske logistike. Zato je trenutno osnovni skupni cilj zagotavljati pretočnost koprskega luškega kontejnerskega terminala in slovenske zaledne prometne infrastrukture, od katere so nato odvisna mnoga gospodarstva v zalednih državah EU. Da bi zagotovili nadaljnjo rast pretovora, pa v Luki Koper pravkar poteka podaljševanje pomola I. za skoraj 100 metrov.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.