Poslanci Evropskega parlamenta so z Visokim predstavnikom EU za zunanjo politiko Josepom Borellom in predsednico Komisije EU Ursulo von der Leyen razpravljali o aktualnih odnosih s Kitajsko ter pozvali k jasnosti in enotnosti politike držav EU do Kitajske.

Ne le evro-parlamentarcem, še marsikomu drugemu v EU ni jasno, kakšna naj bi bila danes evropska politika do Kitajske. Kitajska je namreč ekonomska in vojaška velesilo, ki z vsako interno opozicijo postopa bolj brutalno kot na primer Rusija. Tudi navzven Kitajska vodi vse bolj agresivno zunanjo politiko, predvsem glede odnosov s Tajvanom in prisvajanja ozemelj v Južnokitajskem morju, pa tudi na himalajskih mejah z Indijo je pogosto zelo vroče.

V EU bi nekateri radi zamižali nad spornimi politikami Kitajske in se posvetili izključno gospodarskemu sodelovanju, oziroma bi radi prek ekonomije vplivali na Peking (to se je v podobnem primeru glede gospodarskega sodelovanja z Rusijo nazadnje izkazalo kot velika napaka). Decembra lani je na obisk Kitajske odšel predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se je sestal s celotnim kitajskim politični vrhom.

Michel je med pogovori o ekonomiji in dogajanju v Ukrajini izpostavil tudi vprašanja človekovih pravic. Morda je bil prav to vzrok, da pri uradnem fotografiranju obraz predsednika kitajske države Xi Jinpinga ni ravno sijal od sreče, prej nasprotno. Če primerjamo fotografije nasmejanega Xija ob nedavnem obisku Moskve, je razlika očitna. Pred dnevi pa sta na Kitajsko odpotovala še predsednica Komisije EU Ursula von der Leyen in predsednik Francije Emmanuel Macron.

Macron je s svojimi izjavami ob obisku dvignil precej prahu. Zaradi morebitnih multimilijonskih poslov francoskega gospodarstva na Kitajskem se je poskusil prikupiti gostiteljem, zato je med drugim izjavil, da bi se morala Evropa distancirati od ZDA in se ne bi smela vmešavati v spor okrog Tajvana. Ursula von der Leyen pa je na Kitajsko odšla potem, ko je države EU pred kratkim pozvala, da naj zmanjšajo gospodarsko odvisnost od Kitajske.

Zato je bilo vprašanj zanjo in za Visokega predstavnika EU za zunanjo politiko Josepa Borrella v Parlamentu EU veliko. Borrell je dejal, da v EU ne moremo vsi govoriti z enim glasom, saj je znotraj EU več glasov, moramo pa biti vsaj na isti valovni dolžini. Poudaril pa je, da se mora EU še naprej pogovarjati s Kitajsko, pa čeprav sta si EU in Kitajska konkurenta. Ursula von der Leyen je poslancem ponovila, kako je pomembno, da Evropa sama upravlja svoje odnose s Pekingom.

»Evropski poslanci so bili enotni v pozivu k učinkoviti, dosledni in enotni strategiji glede Kitajske. Ne moremo biti konfrontacijski, naša politika pa mora temeljiti na vzajemnosti, medsebojnem spoštovanju in spoštovanju mednarodnega prava. EU mora braniti svoje gospodarske interese in vrednote. Poudarili so tudi, da dobava orožja Rusiji in spreminjanje statusa quo na Tajvanu za EU nista sprejemljivi,« so zapisali v izjavi za javnost, kjer so tudi kritizirali Marcona zaradi njegove izjave o nevmešavanju glede Tajvana.