Naslovnica Svet & EU Posamezniki spet hočejo TTIP, mnogi Evropejci pa so zaskrbljeni

Posamezniki spet hočejo TTIP, mnogi Evropejci pa so zaskrbljeni

Avtor: Spletno Uredništvo

Kljub temu, da so zaradi protekcionističnih in nacionalističnih politik ameriškega predsednika Trumpa trgovinski odnosi med EU in ZDA zelo slabi in so bili pogovori o čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP) so bila tako ob koncu leta 2016 popolnoma ustavljeni in kljub številnim protestom, ki so se proti TTIP-u vrstili po vsej EU, bi radi nakateri evropski poslanci ponovno obudili projekt. A so drugi pri tem zelo previdni. 

Human Chain endNe bi smeli pozabiti, da so pred kratkim v EU zbrali prek 3 milijone podpisov državljanov proti sporazumu TTIP (foto: stop-ttip.org)

 

Trumpovo uvedbo dodatnih carin na jeklo in aluminij je Evropski parlament označil za nedopustno in v nasprotju s pravili svetovne trgovinske organizacije (WTO), kar seveda ameriškega predsednika ni preveč razburilo. Prav tako ga ni pretreslo, ko so poslanci izrazili zaskrbljenost glede carin na španske olive, ki so jih Američani uvedli januarja 2018.

Virtualne napetosti so se še dodatno zaostrile, ko je predsednik Trump lani v imenu nacionalne varnosti zagrozil z uvedbo dodatnih carin na evropske avtomobile. Zato je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker Trumpa hitro obiskal v Washingtonu, kjer sta se voditelja pogovarjala o grožnjah, ki jih prinašajo trgovinske vojne, ter se dogovorila za obuditev trgovinskih pogovorov.

Sedaj se je EU spet zganila propagadistična mašinerija, ki od ‘Čezatlantskega trgovinskega in investicijskega partnerstva’ (TTIP) vidi predvsem koristi za biznis. “Ponovna oživitev trgovinskih pogovorov bi koristila evropskim podjetjem, ki se bojijo uvedbe novih carin ali trgovinskih vojn kot posledice enostranskih ukrepov ameriške administracije,” pravijo nekateri poslanci. A so drugi bolj previdni, na njihovi strani pa so tudi dolgotrajni birokratski postopki, po katerih slovi EU.

Najprej se bo Evropska komisija pogajala v imenu EU, vendar pa mora njen mandat v imenu državljanov kot neposredno izvoljeno telo nato potrditi Evropski parlament. Poslanci bodo svoje stališče sprejeli marca, do takrat pa naj bi pogajalski mandat Evropske komisije potrdili tudi ministri držav članic EU. Vsak morebiten dogovor pa bo moral, preden lahko stopi v veljavo, z glasovanjem ponovno potrditi še Evropski parlament.

Odbor parlamenta EU za zunanjo trgovino je sicer v zadnjih dneh že podprl začetek trgovinskih pogajan z ZDA, vendar samo pod posebnimi pogoji. Poslanci na primer želijo zagotoviti, da bodo v pogajanjih zastopani ključni interesi EU. ZDA bi tako morale ukiniti carine na aluminij in jeklo, carine na avtomobile bi morale biti vključene v pogajanja, medtem ko kmetijstvo ne ni smelo biti del pogajanj.

EU želi zaščititi svojo avtomobilsko industrijo, med tem ko želi ZDA na evropskem trgu prodajati svoje kmetijske proizvode, ki so poizvedeni pod drugačnimi predpisi in zato ne ustrezajo evropskim zdravstveno-varnostnim standardom. EU je že od nekdaj zelo zadržana do uvoza hrane iz trgov, na katerih veljajo nižji standardi proizvodnje – tako je na primer v EU prepovedana prodaja govedine, ki vsebuje hormone, ali pa piščancev, ki so očiščeni s klorom.

»Situacija se je v zadnjih letih močno spremenila. Nova ameriška administracija ima tudi novo trgovinsko strategijo, ki temelji na dveh stebrih: s protekcionističnimi ukrepi pritegniti investicije nazaj v ZDA in omejiti vpliv Kitajske. Ob tem pa ne pozabljamo na naše principe: ustvariti želimo trgovinski sistem, ki temelji na dogovorjenih pravilih. Dogovori, ki jih sprejemamo, morajo temeljiti na jasnih pravilih, ne na surovi moči,« pravi Bernd Lange, nemški predsednik odbora parlamenta EU za mednarodno trgovino.  

Evropa in ZDA so se sicer v preteklosti že večkrat zapletli v trgovinske spore, na primer zaradi govedine in banan. “V enem izmed najodmevnejših primerov so ZDA v svetovni trgovinski organizaciji podprle latinskoameriške države v njihovi tožbi proti EU, ki je na svoj trg banane iz Afrike, Karibov in Pacifike spuščala pod ugodnejšimi pogoji kot latinskoameriške.

Izkazalo se je, da za ameriškim stališčem stojijo domači interesi, saj imajo ameriške korporacije monopol nad proizvodnjo banan v latinski Ameriki. ZDA in Kanada sta EU tudi tožili, ker unija na svoj trg zaradi zdravstvenih razlogov ni spustila govedine z vsebnostjo hormonov. Spor so stranke rešile leta 2012, ko je EU povečala kvote za uvoz govedine brez hormonov iz ZDA in Kanade,” so še spomnili na spletni strani parlementa EU. 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.