Svet EU je objavil rezultate boja proti organiziranemu kriminalu v sklopu programa EMPACTv letu 2023. V poročilu med drugim piše, da so policijske operacije pod okriljem EMPACT lani privedle do 13.871 aretacij po vsej EU.
Španski policist z vrečko zaseženega denarja in strojčkom za njegovo štetje (foto: FB Europol)
Kratica EMPACT pomeni ‘Evropsko multidisciplinarno platformo proti kriminalnim grožnjam’. Ta instrument zagotavlja skupen in celovit pristop k notranji varnosti v EU, vključuje pa preiskave, nadzor zunanjih meja, policijsko, carinsko in pravosodno kooperacijo, sodelovanje glede informacij, inovacij, usposabljanja in preprečevanja, zunanje razsežnosti notranje varnosti ter občasno tudi javno-zasebne partnerstva.
»V okviru EMPACT države članice EU, agencije in drugi akterji tesno sodelujejo pri obravnavanju ključnih groženj kriminala. Ukrepe EMPACT za boj proti kriminalu izvajajo organi kazenskega pregona in pravosodni organi na nacionalni ravni, vendar jim institucije in agencije EU zagotavljajo podporo,« so pojasnili s Sveta EU in spomnili na 10 vseevropskih prednostnih nalog glede kriminala in 15 operativnih akcijskih načrtih za obdobje 2022–2025.
Gre predvsem za pregon oz. preprečevanje aktivnosti organiziranih kriminalnih združb s področij spolnega izkoriščanja otrok, tihotapljenja migrantov, trgovine z mamili in okoljskega kriminala. Pod okriljem EMPACT-a so na primer lani po vsej EU zasegli več kot 797 milijonov evrov, zaplenili preko 197 ton mamil, uvedli 15.644 preiskav, prijeli 6.801 tihotapca migrantov ter identificirali 7.500 žrtev trgovine z ljudmi.
Na področju okoljskega kriminala organiziranih skupin so za leto 2023 v poročilu EMACT našteli 507 aretacij, 14.445 zasegov (hišne živali, živali, kozarci, trofeje, slonova kost, ptice in les), za 53,6 milijona evrov vrednosti zaseženega blaga, več kot 42.000 opravljenih pregledov, 1.272 začetih kazenskih preiskav in 765 podanih prijav.
Glede področja spolnega izkoriščanja otrok pa so aretirali 188 ljudi, zaplenili 14 elektronskih naprav (računalniki, trdi diski, USB ključki in SD kartice), opravili so 429 preiskav in identificirali 49 žrtev. V dokumentu so sicer predstavljeni tudi podatki o vseh različnih organiziranih oblikah e-kriminala in kršitvah intelektualnih pravic (predvsem ponaredki).