Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost je v sodelovanju s slovensko Policijo izdal posebno informativno gradivo za žrtve spletnih prevar. Prejel ga bo vsak, ki bo prijavil poskus spletne goljufije. Na gradivu so navedeni vsi koristni nasveti za samozaščito pred nadaljnjimi goljufijami, pa tudi pojasnila o čustvenih posledicah prevare in pomenu psihološke podpore.

Tudi na ravni EU se spletnemu kriminalu posveča veliko pozornosti (foto: SI-CERT/varninainternetu.si)

Z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT opozarjajo, da spletni kriminal v Sloveniji povzroča vse večjo finančno škodo posameznikom in podjetjem. Po podatkih Policije je skupna višina oškodovanj v lanskem letu 2025 dosegla 40,4 milijona evrov – kar 33 % odstotkov več kot v letu 2024! Za žrtve prevar sta SI-CERT in Policija sedaj pripravila posebno informativno gradivo.

»Prijava prevare je pomemben prvi korak, vendar za oškodovanca pogosto ne pomeni konca težav. Prav v obdobju po prevari so lahko žrtve še posebej ranljive za nove poskuse goljufij. Zato na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT poudarjajo, da je poleg prijave pomembno poskrbeti tudi za nadaljnje zaščitne ukrepe in psihološko podporo žrtvam,« sporočajo s SI-CERT.

Tokrat bi radi posebej opozorili, da za žrtve prevare obstaja večje tveganje za ponovno oškodovanje. Na novem informativnem letaku, ki ga bodo posamezniki prejeli ob prijavi spletne prevare na Policiji, so na naštete čustvene posledice prevare, predvsem pa so navedene tudi najpogostejše oblike nadaljnjih poskusov goljufij in tudi koristni nasveti, kako se pred njimi zaščititi.

Spletni kriminalci namreč poskusijo izkoristiti šok oškodovanca, njegov občutek krivde in željo, da se nastalo finančno škodo čim prej nadoknadi. Zato žrtvi pogosto ponudijo navidezno pomoč, pri čemer se predstavijo kot odvetniki ali kot finančni strokovnjaki, ki naj bi izsledili izgubljena sredstva. Potem za domnevno vračilo denarja zahtevajo plačilo za svoje storitve, a gre v resnici gre za novo obliko prevare, ki ima tudi svoje ime – ‘recovery scam’.

In tudi na tej točki se poskusi goljufij še ne končajo, saj lahko sledijo ponudbe novih investicij in hitrih posojil za ljudi v finančni stiski, ali pa klici lažnih bančnih uslužbencev, ki svetujejo prenos denarja na drug, domnevno varen bančni račun. Ko kriminalci enkrat razpolagajo s kontaktnimi podatki žrtve, pa je tudi precej bolj verjetno, da bo oškodovanec prejel več ‘phishing’ sporočil.

S SI-CERT-a so še spomnili, da je za žrtev spletne prevare izjemno pomembno, da čim prej obvestijo svojo banko in preverijo možnosti povračila sredstev, hkrati pa tudi poskrbijo za primerno zaščito vseh svojih uporabniških računov in naprav. Ob prijavi na Policijo pa morajo potrditi, če so napadalcem omogočili tudi oddaljeni dostop do računalnika ali telefona.