Parlament EU se je minulih dneh ponovno posvetil nespoštovanju temeljnih človekovih pravic na Haitiju, v Mjanmaru in v Etiopiji. Vse tri države so žal kar se pogosto pojavljajo na črnem seznamu tistih krajev na planetu, kjer svoboda posameznika in njegovo življenje za oblasti nista prav veliko vredni.
Nesrečni Haiti so skozi desetletja spremenili v pravcati pekel na zemlji (foto: pxhere.com)
Evropski parlament je se je glede kršitev človekovih pravic najprej z resolucijo posvetil Haitiju. Ena najrevnejših držav na svetu, ki je redno obiskujejo orkani in hudi potresi, je po desetletjih stahovlade diktatortske družine Duvallier prešla v demokracijo, v kateri pa so se razpasle lokalne kriminalne tolpe. Stanje je očitno takšno, da so po lanskem umoru haitijskega predsednika Moisa nekatere tolpe delno prevzele oblast v državi.
»Parlament ostro obsoja nasilna dejanja tolp, ki jih izvaja približno 200 skupin na Haitiju. Nekateri od teh so domnevno povezani z državnimi akterji, politiki in poslovnimi voditelji, katerih politična moč se je dramatično povečala po atentatu na haitijskega predsednika Jovenela Moisa julija 2021,« so pojasnili s Parlamenta EU in dodali željo, da na Haitiju najdejo trajno rešitev, ki bo omogočila poštene zakonodajne in predsedniške volitve.
Nato je bila na vrsti resolucija o nekdanji Burmi, ki se danes imenuje Mjanmar. Tam se spet ponavlja zgodba izpred let, ko vladajoča nelegitimna vojaška hunta zapira vse tiste, ki se zavzemajo za demokracijo – predsednika Win Myinta, državno svetovalko Aung San Suu Kyi, novinarje, medijske osebnosti in številne druge, ki so bili aretirani zaradi neutemeljenih obtožb, pogosto pa so potem deležni zlorab (mučenja, spolnega nasilja in maltretiranja).
Poslanci Evropskega parlamenta so zato pozivali k brezpogojni izpustitvi vseh neupravičeno zaprtih državljanov Myanmarja in k ponovni vzpostavitvi demokratičnih procesov v tej državi (civilne vlade, volitev, svobodnih medijev…), pozdravili so sankcije proti članom hunte in njihovim podjetjem ter obsodili Rusijo in Kitajsko zaradi politične, gospodarske in vojaške podpore mjanmarski hunti.
Nazadnje pa je Parlament EU moral spet pozivati k takojšnji brezpogojni prekinitvi sovražnosti v Tigrayu in ostalih regijah Etiopije. Obsodili so namerno streljanje na civiliste in novačenje otrok v vojaške sile. Spomnili so, da je zaradi državljanske vojne v Etiopiji eden od treh tigrajskih otrok, mlajših od pet let, in polovica vseh nosečnic in doječih žensk podhranjenih, skupno 1,39 milijona otrok v regiji pa ne more iti v šolo.
Zato so vse vpletene strani in tudi Združene narode pozvali, naj sprejmejo smiselne in odločne ukrepe za zagotovitev neoviranega humanitarnega dostopa, omogočijo zaščito civilistov, obsodijo in končajo hude kršitve mednarodnega prava ter tudi zagotovijo kazensko odgovornost za vsa grozodejstva.