Evropski parlament je znova sprejel tri resolucije o kršitvah človekovih pravic. Tokrat je obsodil kršitve na Haitiju, na Kitajskem in v Venezueli.
Januarja je na Haitiju zapriseglo 800 novih policistov GSF (foto: FB GSF)
Glede Haitija resolucija Parlamenta EU izraža globoko zaskrbljenost zaradi strmega porasta trgovine z otroki in novačenja tolp, pri čemer otroci predstavljajo do polovico vseh članov tolp. Parlamentarci poudarjajo, da je treba s temi otroki ravnati kot z žrtvami, ne kot s kriminalci, in pozivajo k celovitemu razoroževanju, razgradnji tolp in ukrepom za ponovno vključitev v družbo, vključno s prilagojeno podporo mladoletnikom.
Poudarja tudi sistematično uporabo spolnega nasilja s strani tolp za ustrahovanje in nadzor nad ženskami in dekleti. Besedilo poziva haitijske oblasti, naj okrepijo sisteme socialne zaščite, zagotovijo dostop do varnega izobraževanja ter dajo prednost pravičnosti in odgovornosti. Poudarja pa se tudi potreba po trajni mednarodni podpori, saj Sile za zatiranje tolp (GSF), ki je podpirajo Združeni narodi, ostajajo premalo financirane.
Glede Kitajske so poslanci pozivali k razveljavitvi novega zakona o ‘etnični enotnosti in napredku’, ki naj bi imel resne posledice za prebivalstvo kitajskih pokrajin Tibet, Xinjiang in Notranja Mongolija. Parlament obsoja ta zakon, ker spodbuja asimilacijske politike in omejuje kulturne, verske in jezikovne svoboščine, kar je v nasprotju z obveznostmi Kitajske po mednarodnem pravu.
Parlament zahteva tudi izpustitev političnih zapornikov, vključno z Ujgurom iz Xinjianga iIlhamom Tohtijem, dobitnikom nagrade Saharov za leto 2019, ki je bil zaradi separtizma obsojen na dosmrtno ječo. Poslanci so še obregnili tudi na določanje nasledstva vrhovnega budističnega vodje dalajlame – Kitajska želi vsiliti ‘svojega’ človeka in zaobiti tibetanske budistične tradicije določajo postopek izbire.
Nazadnje pa je prišla na vrsto Venezuela. Potem ko je začasna predsednica Venezuele Delcy Rodriguez 23. aprila napovedala konec ‘Zakona o amnestiji’, evro-poslanci pravijo, da je bila ukinitev zakona prezgodnja. Omejen obseg zakona, pomanjkanje neodvisnega spremljanja in diskriminatorno izvajanje niso zagotovili nobene podlage za politično spravo v državi. Najmanj 470 ljudi pa naj bi bilo še vedno neupravičeno pridržanih v nečloveških razmerah.
»Parlament vztraja, da EU ne sme odpraviti nobenih sankcij, naloženih posameznikom, odgovornim za kršitve človekovih pravic, dokler ne bodo sprejeti smiselni koraki k mirnemu prehodu v demokracijo pod vodstvom Venezuele, vključno z umikom vseh politično motiviranih obtožb proti demokratični opoziciji režimu,« so zaključili s Parlamenta EU.