Evropska komisija je včeraj objavila poletno gospodarsko napoved za leto 2023. Po tej napovedi evropsko gospodarstvo do konca leta lahko pričakuje umirjanje zagona rasti ob zmanjševanju inflacije in močnem trgu dela.

Komisar EU Paolo Gentiloni na tiskovni konferenci ob predstavitvi napovedi (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)

Komisija EU v poletni gospodarski napovedi za leto 2023 ugotavlja, da gospodarstvo EU še naprej v trendu rasti, a z manjšim zagonom. Zato so številke o predvidevani rasti popravili navzdol – na 0,8 % v letu 2023 (z 1 %, predvidenega v pomladanski napovedi) ter na 1,4 % v letu 2024 (prej 1,7 % rasti). Prav tako je se je znižala pričakovana rast v območju evra in sicer na 0,8 % v letu 2023 (prej 1,1 %) ter na 1,3 % v letu 2024 (prej 1,6 %).

»Inflacija naj bi se v obdobju, ki ga zajema napoved, še naprej zmanjševala. V EU naj bi zdaj predvidoma dosegla 6,5 % v letu 2023 (v primerjavi s 6,7 % spomladi) in 3,2 % v letu 2024 (v primerjavi s 3,1 %). V območju evra naj bi inflacija znašala 5,6 % v letu 2023 (v primerjavi s 5,8 %) in 2,9 % v letu 2024 (v primerjavi z 2,8 %). Cene energije naj bi se do konca leta 2023 še naprej zniževale, vendar počasneje.

 V letu 2024 naj bi se ponovno nekoliko povečale zaradi višjih cen nafte,« so med drugim napovedali s Komisije EU. Dodali pa so, da šibko domače povpraševanje, zlasti potrošnja, kaže na večji negativen vpliv visokih in še vedno naraščajočih cen življenjskih potrebščin. Brezposelnost naj bi ostala zelo nizka, večja upočasnitev pri zagotavljanju bančnih kreditov gospodarstvu pa kaže, da se zaostrovanje denarne politike širi po gospodarstvu.

V dokumentu so omenjena tudi negotovosti in tveganja, kot so vojaška agresija Rusije na Ukrajino, druge geopolitične napetosti ter ekstremne vremenske razmere (letošnji poletni požari in poplave). Poleg tega bi lahko zaostrovanje denarne politike gospodarsko aktivnost obremenilo bolj, kot se trenutno pričakuje.