Argentinski planinec Carlos Gobbi je na Google Earth visoko v Andih opazil nenavadne geometrijske oblike. Do odročnega kraja je nato poskušal priti večkrat, februarja pa mu je vendarle uspelo. Na terenu je odkril obsežne kamnite strukture, za katere arheologi še ne vedo, kdo jih je ustvaril, koliko so stare in čemu so služile.
Planinec med ogledovanjem nenavadnih struktur na satelitskem posnetku. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Najprej jih je zagledal na Google Earth
Carlos Gobbi je maja 2025 na Google Earth pregledoval območje Cordillere del Tigre v argentinski provinci Mendoza, ko je njegovo pozornost pritegnil nenavaden vzorec. Z Andi ima veliko izkušenj, zanimajo pa ga tudi morebitna arheološka najdišča v visokogorju, zato se je odločil preveriti, kaj se dejansko skriva na težko dostopnem območju.
Do odgovora ni prišel hitro. Kot je podrobneje poročal Los Andes, je območje prvič poskušal doseči septembra 2025, vendar mu ni uspelo. Novembra se je odpravil tja še enkrat, a so mu načrte znova prekrižale razmere v gorah. Šele 14. februarja 2026 je skupaj z Adriánom Radichem in Gabrielom Orofinom dosegel kraj, ki ga je dotlej poznal le s satelitskih posnetkov.
Na terenu je postalo jasno, da nenavadne oblike niso le posledica senc ali značilnosti površja. Trojica je naletela na kamenje, razporejeno v prepoznavne oblike, vrste zloženega kamenja in dolge prehode, med katerimi nekateri presegajo 30 metrov. Iz zraka je mogoče razločiti tudi velike krožne in pravokotne dele kompleksa.
Česa podobnega v Mendozi doslej niso poznali
Najdbo proučujeta arheologinja Cristina Prieto-Olavarría iz IANIGLA pri CONICET in arheolog Horacio Chiavazza z Nacionalne univerze Cuyo. Pri raziskovanju sodelujejo tudi španski strokovnjaki, delo pa poteka v okviru projekta ArqueoAndes.
Še bolj nenavadno je, da v arheoloških zapisih Mendoze ne poznajo drugega najdišča s povsem primerljivimi značilnostmi. Ena od možnosti je, da gre za geoglif – večjo strukturo oziroma vzorec, ki ga je človek oblikoval na površju pokrajine. Toda arheologi tega še niso potrdili, zato bi bilo najdbo prezgodaj predstavljati kot geoglif.
Nejasno je tudi, iz katerega obdobja strukture izvirajo. Strokovnjaki preverjajo morebitno povezavo s predšpanskim obdobjem, med hipotezami pa sta tudi ceremonialna uporaba prostora in povezava z inkovskim obdobjem. Za zdaj ni dovolj dokazov, da bi lahko katero od teh možnosti zanesljivo potrdili.
Manjkajo sledi, ki bi lahko hitro dale odgovor
Uganko zapleta tudi tisto, česar na površju niso našli. Za zdaj ni bilo keramike ali ostankov hrane, ki bi raziskovalcem pomagali ugotoviti, kdo je prostor uporabljal in kaj se je tam dogajalo.
Nenavadna je tudi izbira kraja. Raziskovalci lokacijo opisujejo kot planoto na več kot 3.500 metrih nadmorske višine. Dostop do nje je zahteven, v neposredni bližini pa ni razpoložljivega vodnega vira. Ena od možnosti je zato, da ljudje tam niso stalno živeli, ampak so območje obiskovali le občasno oziroma sezonsko.
Prav pogled iz zraka je pri takšnih najdbah lahko odločilen, saj razkrije vzorce, ki jih je s tal težko opaziti. Tudi nove meritve Tutankamonove grobnice so nedavno odprle nova vprašanja o nenavadnih strukturah in tem, kaj se morda skriva v njeni bližini.
Decembra naj bi se vrnili z znanstveno opremo
Več odgovorov naj bi prinesla argentinsko-španska odprava, načrtovana za december. Kot poroča El País, želi skupina raziskovalcev ugotoviti starost struktur in njihov morebitni namen. V projektu sodelujejo strokovnjaki iz Argentine in Španije, med drugim raziskovalci IANIGLA-CONICET, Nacionalne univerze Cuyo in Univerze v Jaénu.
Tokrat bodo območje podrobneje izmerili in dokumentirali. Pri raziskovanju nameravajo uporabiti drone, daljinsko zaznavanje ter geoarheološke in geokemične metode, pomembno vlogo pa bo imelo tudi preučevanje sedimentov.
Ključno bo predvsem datiranje. Šele ko bodo vedeli, koliko so strukture stare, bodo lahko precej natančneje presojali tudi, kdo jih je lahko ustvaril. Če bi se pokazala povezava z inkovskim obdobjem, bi dobili pomemben namig o izvoru najdišča. Če bi bile strukture starejše, pa bi se pojavilo novo vprašanje: kdo jih je na tem odročnem delu Andov ustvaril že pred tem?
Gobbi je maja 2025 na zaslonu opazil le nenavadne oblike, februarja pa se je prepričal, da kamnite strukture v Andih dejansko obstajajo. Zdaj ostaja težji del zgodbe: ugotoviti, kdo jih je ustvaril in zakaj prav na tem odročnem kraju.