Začenja se gradnja povsem novega železniškega predora na odseku železniške proge med Mariborom in Šentiljem, kar je en največjih infrastrukturnih projektov na vzhodu Slovenije. Nov predor nosi nenavadno ime in sicer se imenuje Pekel, stal naj bi prek 100 milijonov evrov, dokončan pa naj bi bil do meseca marca leta 2023.
Dela v Peklu so se že pričela (foto: Direkcija RS za infrastrukturo)Novi predor Pekel bo del nove dvotirne proge železniške povezave med Mariborom in Šentiljem. Zgrajen bo severno od mesta Maribor in hkrati malce bolj vzhodno od obstoječe proge, ki sedaj poteka skozi tunel Počehova. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je ob pričetku del pojasnila, da bo novi Pekel opremljen s sistemom klica v sili, z videom nadzorom in s sistemom za javljanje požara.
V okviru dokončanja novega predora bo izvedena tudi gradnja reševalnega rova, zbiralnika odpadnih voda, pogonske centrale, vodohrama in hidrantnega omrežja. Sicer so s pripravljalnimi deli pričeli že lani septembra, doslej pa so bili urejeni dostopi do gradbišča, očistili so teren, pripravili portale in za potrebe gradnje postavili tudi betonarno. Pravkar pričeta dela naj bi se zaključila marca 2023.
Celoten projekt poteka v sklopu modernizacije železniške proge med Mariborom in Šentiljem, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskih sredstev. Žal z Direkcije RS za infrastrukturo tokrat niso posredovali podrobnejših številk o tem, koliko bo dejansko stal predor. Po neuradnih podatkih iz preteklosti naj bi bila skupna vrednost del ocenjena na 101 milijon evrov (a se običajno kasneje dela podražijo). »Trenutno potekajo dela na južnem in severnem portalu predora.
Gradnja predora bo potekala po glinenem laporju s tankimi, redkimi polami peščenjaka. Za izkop predora se bo uporabljal predorski bager in freza. Izvajalec ima v planu da bo izkopna dela izvedel tudi z miniranjem, za podpiranje predora pa stroj za nanašanje brizganega betona in vrtalni stroj za vgradnjo sider. Izkopna dolžina predora bo 1.530 metrov, količina vsega izkopanega materiala v predoru pa bo približno 195.000 m3,« pa so pojasnili z Direkcije.